Ministrstvo za javno upravo zanika: "Nabava programske opreme ni sporna"

Letni znesek nakupa programske opreme za državne organe je leta 2009 znašal 1,510.369 evrov z DDV, torej v treh letih nekaj več kot 4,5 milijona evrov, navajajo na MJU, kjer sicer kljub temu, da očitki o nepravilnostih letijo nanje, poudarjajo, da niso bili pobudniki tega javnega naročila. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

V začetku tedna smo poročali, da je neznani avtor podal pobudo za pregled postopkov na ministrstvu za javno upravo (MJU) tudi komisiji za preprečevaje korupcije, v obeh prijavah pa navaja, da je ministrstvo z nabavo programske opreme za računalnike kršilo načela gospodarnosti, smotrnosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo transparentnosti javnega naročanja pa tudi zakon o preprečevanju korupcije.

Poročali smo, da je MJU lani s podjetjem Microsoft podpisal krovno triletno pogodbo za skupni nakup programske opreme v vseh državnih organih, kljub temu pa se lahko državni organi samostojno odločajo, ali bodo pri tej pogodbi sodelovali ali ne. Zaradi tega, ker posamezna podjetja v poslih z državo sklepajo različna partnerstva in zavezništva, pa je še teže ugotoviti, kako se na področju informatizacije pretaka javni denar. Na MJU so sicer pripravili register porabe denarja, v katerega pa druga ministrstva in državni organi vpisujejo podatke prostovoljno.

Na MJU so v odzivu na članek pojasnili, da so z izvedbo skupnega naročila dosegli precej nižje cene, kot če bi opremo kupoval vsak organ zase, saj jih je Microsoft obravnaval kot veliko stranko. Torej so s krovno pogodbo zagotovili vsem državnim organom možnost, da programsko opremo pri Microsoftu kupijo po ceni s popusti. Kljub temu pa je vsak organ zase moral ugotoviti smiselnost in smotrnost morebitnega nakupa. Čeprav se organi priključujejo tej pogodbi poljubno, pa so postopki enako transparentni, kot če skupnega naročila ne bi bilo.

Previdno pri skupnih javnih naročilih

Igor Šoltes sicer pravi, da bi bilo idealno, če bi postopki skupnih javnih naročil potekali na način, da bi nosilec naročila določil nabor ponudnikov na trgu, ki izpolnjujejo določene standarde in merila, potem pa bi državni organi sami izbirali med temi ponudniki. Ob skupnih javnih naročilih namreč iz konkurence izpadejo vsa manjša in srednje velika podjetja, ki bi sicer nekemu posameznemu ministrstvu lahko zagotovila manjšo količino nekega blaga (na primer mize, ali stole, ali računalnike) po ugodnejši ceni kot kako veliko podjetje. V skupnem naročilu, kjer je predvidena dobava nekaj tisoč kosov tega blaga, pa sploh ne morejo sodelovati.

Zamenjava ne bi bila poceni

Neznanega avtorja pobude za revizijo moti tudi, da MJU kupuje pisarniško programsko opremo le od Microsofta, čeprav so na voljo tudi brezplačni izdelki. Na MJU opozarjajo, da zamenjava programske opreme ni enostavna in tudi ni poceni, zlasti ne v tako veliki organizaciji, kot je državna uprava, saj je treba zagotoviti vzporedno delovanje različnih izdelkov, brezhibno izmenjavo podatkov (dokumentov) v obeh smereh med vsemi različnimi izdelki, zaposlene pa je treba za uporabo druge programske opreme usposobiti. Tudi Šoltes meni, da bi bilo treba narediti jasno analizo, ali bi se zamenjava programske opreme s tisto nekega drugega proizvajalca splačala in če bi se, kako hitro bi se to splačalo. Na MJU pojasnjujejo, da bi se prihranek lahko pokazal šele z leti. "Problem je, da si, ko enkrat od nekega proizvajalca kupiš programsko opremo, nanj praktično vezan tudi v prihodnje, saj vzdrževanje te opreme lahko ponudi le on," dodajajo nekateri poznavalci.

V anonimkah je tudi očitek, da isti uradniki vodijo in sodelujejo pri (tajnih) pogajanjih z Microsoftom, pripravljajo študije o upravičenosti uporabe Microsoftovih orodij in na drugi strani vodijo aktivnosti, ki bi morale spodbujati uporabo konkurenčnih rešitev Odprte kode. Na MJU odgovarjajo, da morajo uradniki poznati širše področje, ki ga pokriva posamezno javno naročilo, saj le tako lahko ustrezno zastopajo interese državne uprave. In še, da postopki javnega naročila niso bili tajni.