Bolniška nadomestila še porezana

Ljubljana - Nova zdravstvena zakonodaja bo, kot kaže januarska različica zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zarezala v »bolniške«. Rez sicer ni tako oster, kot je bil predviden v delovnem gradivu, ki je sredi lan skega leta razburilo slovenske sindikate. Pri bolezni se nadomestilo v tokratni različici na primer znižuje z 90 odstotkov na 85 odstotkov osnove za nadomestilo (povprečja mesečnih plač), pri poškodbah zunaj dela pa z 80 na 75 odstotkov osnove. Še vedno pa gre le za delovno gradivo, saj zakon še ni šel v javno obravnavo.

Zdravljenje poškodb pri drsanju in tudi pri alpskem smučanju, planinarjenju in padalstvu bi bilo glede na januarski osnutek zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju krito le še 40-odstotno. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Po januarskem osnutku zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se bodo še vedno znižala nadomestila za bolniške staleže, pa tudi nadomestilo v času bolnišničnega zdravljenja ali med medicinsko rehabilitacijo v naravnem zdravilišču naj bi znašalo le še 65 odstotkov osnove.

Še vedno pa v novi različici zakona ostaja omejitev bolniške na največ eno leto oziroma največ 18 mesecev. Osnutek poleg tega predvideva največ 40-odstotno kritje cene zdravljenja in rehabilitacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kadar gre za poškodbe pri nekaterih športih, poškodovanec pa je starejši od 15 let in ni zavarovan kot športnik. Med temi športi so na primer planinarjenje, alpinizem, potapljaštvo, padalstvo in jamarstvo ter tudi drsanje, kotalkanje in alpsko smučanje. Doplačil iz lastnega žepa bodo glede na osnutek tudi v tem primeru oproščeni tisti zavarovanci, ki pred tem 10 let niso potrebovali zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov zaradi takšnih poškodb.

V podobnem "vzgojnem" duhu se v osnutku znižujejo tudi pravice v zobozdravstvu. Storitve zobnoprotetične rehabilitacije bi bile glede na osnutek pri odraslih krite največ 40-odstotno. Izjema bi bili pacienti, ki so se v mladosti redno udeleževali stomatoloških preventivnih pregledov in opravili tudi druge preventivne storitve, skrbijo za ustno zdravje in zaradi tega, "z izjemo zobozdravniškega pregleda na vsakih šest mesecev, niso koristili storitev zdravljenja zob in ustne votline najmanj zadnjih pet let".

Sindikati in delodajalci so, ko gre za poseg v bolniška nadomestila, še vedno na nasprotnih bregovih. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič poudarja, da "varčevanje na račun bolnega človeka ni prava pot varčevanja v zdravstvu". "Nerazumno je, kako se politiki radi zaletavajo v delavske pravice. Tega ne bomo dopustili," je dejal Semolič. Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije nasprotno ugotavlja, da bi se na račun manjšega obsega sredstev za bolniške lahko povečal obseg sredstev, ki se dejansko namenijo za zdravstvene storitve. "Slovenija je v Evropi nadpovprečna tako po višini nadomestil kot tudi po visokem absentizmu. Če bi iz tega naslova nekoliko zmanjšali pravice, bi lahko nekaj prihranili in to preusmerili v zdravstvene programe, večjo kakovost in krajše čakalne dobe," meni Čerinova.

Lanskega septembra je prišel v javnost osnutek zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi v bolniška nadomestila posegel še bistveno bolj od tokratne različice. Pri bolniški zaradi bolezni je nadomestila na primer zniževal na 75 odstotkov osnove za nadomestilo, pri bolniški zaradi poškodbe zunaj dela pa na 65 odstotkov osnove.

Upokojenci proti podjemnim pogodbam

Minister za zdravje Borut Miklavčič se bo danes o predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti pogovarjal še s predstavniki sindikatov. Zakon pa bodo, kot so nam povedali na ministrstvu za zdravje, že v četrtek obravnavali v vladi. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) sicer menijo, da predlog novega zakona o zdravstveni dejavnosti ne uvaja dovolj dosledne delitve javnega od zasebnega v zdravstvu. Skeptični so tudi do tega, da bi Zdravniška zbornica Slovenije še naprej imela pooblastila za nadzor v zdravstvu. Po besedah izvršne sekretarke ZSSS Lučke Böhm je namreč "nemogoče, da bi bile organizacije, ki zastopajo ekonomski interes izvajalcev, hkrati zmožne izvajati nepristranski strokovni nadzor v interesu pacienta". Podjemne pogodbe, ki jih zakon še vedno dopušča, po njihovem "generirajo čakalne dobe". Dunja Obersnel Kveder iz ZDUS je poudarila še, da koncesij na primarni ravni ne bi smeli podeljevati za več kot za 10 let (glede na zadnjo različico zakona za največ 15 let).

Koliko bi glede na osnutek znašala nadomestila:

85 odstotkov od osnove (povprečje posameznikovih mesečnih plač) za nadomestilo v primeru bolezni;

75 odstotkov od osnove v primerih poškodbe zunaj dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik;

65 odstotkov v času bolnišničnega zdravljenja ali med stacionarno medicinsko rehabilitacijo v naravnem zdravilišču;

"bolniška" ne sme biti nižja od minimalne plače v Sloveniji in ne višja od 1,5 povprečne plače.