Dvig minimalne plače bo močno prizadel obrtnike in "svobodnjake"

Po podatkih statističnega urada je pri nas samozaposlenih trenutno okoli 92.000 oseb; med njimi je približno 53.000 samostojnih podjetnikov, 32.000 kmetov in 7000 ljudi, ki opravljajo poklicno dejavnost (novinarji, kulturni delavci, zdravniki, odvetniki, notarji…). (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika)

"Z dvigom minimalne plače je vlada naredila medvedjo uslugo vsem samozaposlenim. In to kljub temu, da naj bi bila samozaposlitev ena od rešitev za zniževanje visoke brezposelnosti," opozarja Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije (ZDODS). Po oceni Dušana Bavca iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) bo dvig zavarovalnih osnov močno prizadel tudi obrtnike, zlasti čevljarje in ključavničarje, ter domačo umetnostno obrt, saj mnogi, kot pravi, že zdaj zaslužijo ravno toliko, da lahko preživijo.

Paradoks je, da se bodo z dvigom minimalne plače še bolj znižali tudi že tako pičli prejemki vse bolj številnih "svobodnih novinarjev" in drugih "svobodnjakov". Večino izmed njih so, kot je znano, podjetja, zlasti medijske hiše, v samostojni status prisilila zaradi olajšav, ki ob izplačani nižji bruto plači delodajalcu zmanjšujejo strošek. Ta podjetja vztrajno kršijo tudi delovno zakonodajo, ki določa, da morajo, če so izpolnjeni elementi delovnega razmerja, z delavci skleniti pogodbo o redni zaposlitvi.

Igor Drakulič, predsednik Sekcije samostojnih in svobodnih novinarjev pri Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS), je povedal, da si v sindikatu že več let prizadevajo, da bi se avtorski honorarji za samostojne novinarje povečali na raven novinarjev v rednem delovnem razmerju, pri čemer bi vključevali tudi regres, nadomestila za prehrano ter stroške za prihod na delo in službena potovanja, prav tako pa tudi prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. "Po nacionalni poklicni kolektivni pogodbi svobodnjakom za enaka opravila in enak obseg dela pripadajo primerljiva plačila in enake materialne pravice kot redno zaposlenim novinarjem. Če bi medijske hiše spoštovale določbe in upoštevale tak način plačevanja, finančno stanje samostojnih novinarjev ne bi bilo ogroženo," je dejal Drakulič. Marsikateri samostojni novinar, kot opozarja Drakulič, že zdaj komaj zmore plačevati redne mesečne obveznosti, saj se višina avtorskih honorarjev nenehno znižuje. "Medijske hiše začnejo najprej varčevati pri višini avtorskih honorarjev, naslednji korak pa je prekinitev sodelovanja z zunanjimi sodelavci, med katere spadajo tudi samostojni in svobodni novinarji," ugotavlja Drakulič.

SNS se je za povečanje avtorskih honorarjev pogajal z vsemi večjimi medijskimi hišami. Najbližje idealnemu scenariju za svobodnjake so se menda približali v Gorenjskem glasu in na RTV Slovenija, medtem ko druge medijske hiše, kot pravi Drakulič, take prakse nočejo poznati.

Samostojni novinar ima vsako leto sto evrov nižjo plačo

Novinar, ki je želel ostati neimenovan, je povedal, da že sedem let čaka na redno službo pri istem delodajalcu, za katerega sicer dnevno objavlja prispevke. Ker je delodajalec želel znižati bruto izplačilo honorarja, ga je, kot pravi, "prisilil", da se je z letom 2008 vpisal na seznam samostojnih novinarjev, češ da mu lahko le na tak način izplača mesečni honorar v višini 1000 evrov neto. Prvo leto je, kot pravi, plačeval socialne prispevke po najnižji osnovi, naslednje leto pa je padel v višji razred, kar je pomenilo dvig prispevkov za dodatnih 100 evrov. "Toda namesto da bi mi firma zvišala honorar, se je honorar celo znižal, menda zaradi zniževanja stroškov, ki seveda najprej doleti