Iz javno dostopnega gradiva izhaja, da v postopku ni bilo nobenih nezakonitosti, nepravilnosti ali vmešavanja kogar koli, na Dnevniku pa smo pridobili pisne dokumente, ki potrjujejo, da je vmešavanje vendarle bilo. Najbolj očitno pri vročanju odločbe o vrnitvi Atlasa in Joy lastniku, saj tega ni storil pristojni veterinarski inšpektor, temveč »nekdo« z MKGP, in to 23. junija 2006 ob 15.32 po faksu z oddelka za EU-zadeve, čeprav je postopek »samostojno in neodvisno«, kot zatrjuje minister Milan Pogačnik, vodila pravna služba ministrstva.

Atlas in Joy sta bila v zavetišču tri leta in pol, a še ene noči tam očitno ne bi preživela, saj je lastnik Saša Baričevič vztrajal, da ju še isti dan vzame domov, ker da iz odločbe izhaja, da ju je treba izročiti na dan njenega prejema. Za prošnje vodstva zavetišča, da bi preselitev živali zaradi pozne ure počakala na naslednji dan, se ni zmenil. Nasprotno, svojo pravico je, kot že nekajkrat prej, uveljavil prek odvetniške pisarne Mira Senice.

Grožnja je zalegla

»Pozivamo vas, da takoj izvršite odločbo, sicer bomo v imenu naše stranke zoper vas uporabili vsa pravna sredstva za izvršbo odločbe, vključno z vložitvijo morebitne kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic,« je med drugim pisalo v sporočilu odvetnika Petra Fašuna (odvetniška pisarna Senica), ki so ga zavetišču poslali 23. junija 2006 ob 18.47. Pod temi pritiski so v zavetišču klonili, zato je strokovna vodja pozno zvečer po telefonu (od doma) dala dovoljenje za primopredajo živali.

Iz zapisanega se ponuja nekaj vprašanj za ministra Milana Pogačnika in njegovega zagovornika Boruta Pahorja: kdo in zakaj je odločbo o vrnitvi Atlasa in Joy poslal po faksu, zakaj z oddelka za EU-zadeve, če je postopek »povsem samostojno in neodvisno« vodila pravna služba, zakaj je MKGP kršilo lastno odločbo in jo je samo vročilo, čeprav je v njej zapisalo, da je to naloga pristojnega veterinarskega inšpektorja?! Odprtih vprašanj, na katera poročilo MKGP ne odgovarja, je še kar nekaj, zato jih v preglednici objavljamo kot opomnik Borutu Pahorju, da si bo lahko ustvaril popolnejšo sliko o postopku odločanja o vrnitvi bulmastifov lastniku. Po naših informacijah so zgodbo z bulmastifi že vzeli pod drobnogled tudi kriminalisti.

Atlasa in Joy je marca 2006, ko sta napadla Stanislava Megliča, zasegla policija, zato sta bila (kot dokazno gradivo v postopku zoper Zoro Roter – nekdanjo lastnico psov in življenjsko sopotnico Saše Baričeviča – zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti) do marca 2008 v zavetišču na stroške pravosodnega ministrstva. Okrožni državni tožilec v postopku zoper Zoro Roter je bil Jože Kozina, ki je okrajnemu sodišču v Ljubljani predlagal odvzem psov. Baričevič je po drugi strani zahteval, da mu zaseženi živali vrnejo, vendar so na kazenskem oddelku okrajnega sodišča ugotovili, da sta psa nevarna, in so zahtevo za njuno vrnitev lastniku zavrnili, bulmastifa pa so 23. januarja 2008 odstopili v obravnavo MKGP. Od marca 2008 do 23. junija 2009 sta bila tako v zavetišču na stroške Saše Baričeviča, ki je za njuno oskrbo plačeval 1000 evrov na mesec in se vztrajno pravdal za to, da ju je naposled dobil nazaj.

V komisiji ni bilo predstavnika veterinarske zbornice

Kmetijski minister Milan Pogačnik rad ponavlja, da je enega od treh članov strokovne komisije, ki je odločala o vrnitvi bulmastifov lastniku, predlagala Veterinarska zbornica. V torek se je zaradi tega sestal izvršilni odbor zbornice in to trditev ovrgel. Predsednik zbornice Viktor Štokojnik pravi, da zbornica formalnega stališča v zvezi s tem ni sprejela, direktor Jernej Lenič pa dodaja, da je bil v to zgodbo vpleten le on osebno, saj ga je pravnica MKGP zgolj po telefonu vprašala, koga od veterinarjev bi predlagal v komisijo.

Veterinarska zbornica, ki bi bila prva poklicana, da v tragediji z bulmastifi pove svoje stališče, tega ni in ne bo storila. V slogu, če nas prej niste nič vprašali, nas še zdaj pustite pri miru. »Vračanje psov je sociološko in upravno vprašanje. Gre za kompleksen problem, saj je Baričevič uporabil vse možne načine, da si je priboril te živali, toda posledice so bile grozne. A v pravne zadeve se ne vtikamo, ker nismo strokovnjaki za to,« poudarja Štokojnik, si pa želi, da bi pristojni, če bodo res spreminjali zakonodajo, ki ureja to področje, k sodelovanju povabili tudi njihovo zbornico.