Ta veseli dan kulture: Ob Prešernovem dnevu prešerno povsod po Sloveniji

Spomenik Franceta Prešerna v Vrbi. (Foto: Primož Knez)

Prešernov smenj v Kranju je vrata odprl ob 9. uri. Po ulicah starega Kranja se bodo sprehajali igralci in člani folklornih skupin v oblačilih iz 19. stoletja. Na stojnicah z obrtjo se bo predstavilo več kot 50 razstavljavcev.

Ministrica Majda Širca ob prazniku obiskala Prešernovo mesto

Ministrica za kulturo Majda Širca je v spremstvu kranjskega župana Damijana Perneta ob 9.30 na grob pesnika Franceta Prešerna v Kranju položila venec, ob 10. uri pa je v prostorih kranjske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) odprla razstavo Kranjska lončenina - polna vina.

Kot je ob odprtju razstave povedal direktor kranjske izpostave ZVKDS Miloš Ekar, vidijo obisk ministrice med drugim tudi kot pomoč pri promociji svojega dela. Na prvi pogled majhno razstavo so pripravili hitro in ob skromnem vložku 5000 evrov, pri čemer sta jim finančno pomagala Zavod za turizem Kranj in Mestna občina Kranj. Vse to po Ekarjevem mnenju dokazuje, da se da z malo dobre volje marsikaj postoriti.

Tudi ministrica Širca se je strinjala, da rezultati arheoloških izkopavanj premalokrat dosežejo širšo javnost, sama pa se je odprtja udeležila ne le v povezavi s kulturnim praznikom, ampak tudi ker "rada stika po muzejskih trgovinicah". Replike najdene ponesrečene kranjske lončevine so namreč na prodaj v prostorih Zavoda za turizem Kranj, kar Širca pozdravlja, saj tovrstni ukrepi po njenem mnenju vodijo v realizacijo naše dediščine in podaljševanje življenja arheološkim najdbam.

Na razstavi so predstavljena arheološka izkopavanja keramične delavnice iz 16. stoletja v Kranju, kjer so lani v notranjosti stavbe na Tomšičevi 42 odkrili ostanke dveh odpadnih lončarskih jam z gradivom. Ta najdba se z ostanki peči, ki je bila ob stavbi odkrita že leta 2006, povezuje v celoten kontekst lončarske delavnice. Slovite "kranjske kupice" je sicer v opisu Kranja v svoji Slavi vojvodine Kranjske omenjal že Janez Vajkard Valvasor.

Odprtje razstave je s svojim obiskom popestril tudi letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada Andrej Rozman Roza, ki je predstavil pet posodobljenih pesmi na temo kupic in vina ter interpretiral še posodobljeno verzijo Prešernovega Povodnega moža. Kot je ob koncu razkril Ekar, sta z Rozmanom sicer že sodelovala leta 1976 pri arheoloških izkopavanjih, kjer se je Roza izkazal z najdbo zlatnika.

Ob 14.30 bo Širca sprejela letošnja Prešernova nagrajenca in prejemnike nagrad Prešernovega sklada. Nagrade so podelili na državni proslavi v nedeljo, na predvečer praznika, v Cankarjevem domu. Ob številnih prireditvah bo posebno mesto zavzemala osrednja slovesnost v Prešernovi Vrbi, ki se je bo prav tako udeležila ministrica za kulturo.

Na Prešernovem trgu recital pesnikovih del v izvedbi igralcev

Člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije bodo točno opoldne na ljubljanskem Prešernovem trgu s poezijo počastili današnji kulturni praznik. Recital s Prešernovo Zdravljico bo pričel dramski igralec, nosilec Borštnikovega prstana Polde Bibič, ki mu bodo s svojimi interpretacijami Prešernovih del sledili še drugi poklicni dramski igralci.

Med drugim bodo nastopili Jožica Avbelj, Iva Zupančič, Maruša G. Oblak, Iztok Jereb, Janko Petrovec, Karel Brišnik, Alenka Pirjevec, Maja Sever in Bojan Maroševič. Organizatorji pričakujemo dvajset nastopajočih, ki bodo oblikovali približno uro in pol dolg program. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Ob 12. uri bo zbrane nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković.

Letos je medijski pokrovitelj recitala Radio Slovenija. Združenje dramskih umetnikov želi z radijskim prenosom ponesti Prešernovo pesem po vsej Sloveniji in z umetniško besedo razveseliti tudi rojake v zamejstvu in po svetu.

Prireditev se je pričela kot protest in delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije ter zoper namene nekdanjih politikov, da na območju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo in tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže. Danes je ta prireditev ulično gledališče, praznik slovenske besede na prostem, so zapisali v združenju.

Na Prevaljah kulturni dan malo drugače

Na Prevaljah danes ponovno organizirajo nekoliko drugačno prireditev, kot bi jo pričakovali na dan slovenskega kulturnega praznika. Na že 11. Kulturnem šoku se bodo v igranju malega nogometa pomerile različne ekipe, svoje nogometno znanje pa bo na Prevaljah pokazala tudi slovenska ženska nogometna reprezentanca.

Prireditev se v prevaljski športni dvorani začne ob 12. uri, poleg slovenske ženske nogometne reprezentance pa so napovedane še ekipe direktorjev, novinarjev, duhovnikov, odvetnikov, policistov, politikov in ekipa Coca Cola.

V Vrbi poklon pesniku pred Prešernovo hišo

Ministrica za kulturo Majda Širca je ob kulturnem prazniku obiskala Prešernovo vas Vrbo, kjer je bila poleg ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča osrednja govornica na tamkajšnji slovesnosti pred pesnikovo rojstno hišo. Prisluhnilo jima je preko 1000 ljudi, od tega 400 pohodnikov z različnih koncev Slovenije.

Pohodnike, tekače in veterane vojne za Slovenijo je pozdravil radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je poudaril, da nas je prav kultura ohranila, veteranom pa je dajala novih moči v njihovih najtežjih trenutkih. Žirovniški župan Leopold Pogačar je poudaril pomen Franceta Prešerna za občino, povezal poetovo nerazumljenost z nerazumevanjem potreb občine na državni ravni in oba ministra prosil za podporo pri umeščanju obvoznice Vrba v prostor in urejanju sprejemnega kulturnega centra.

Ministrica Širca je v govoru ponovno potrdila, da bo Prešernova rojstna hiša postala spomenik državnega pomena, čeprav se je v zadnjem letu zataknilo pri zaščiti krajinskega območja okoli vasi. V svojem govoru se je obregnila ob očitke, da ima večina ustvarjalcev po osamosvojitvi manj možnosti kot v socializmu. Po njenih besedah je malo razlogov, da se na tak način oklepamo preteklosti, enako malo pa je tudi razlogov, da bi jo demonizirali.

Priznava, da denarja za knjigo ni dovolj, vendar pa se sredstva za literaturo večajo, hkrati pa tudi potrebe in zahteve. Od knjige bi po besedah Širce morali poleg tistih nekaj tisoč, ki knjige tiskajo, prodajajo in izposojajo, živeti tudi tisti, ki jih pišejo. Slovenci zagotovo cenimo umetnike, drugače jim ne bi delili nagrad in ne bi edini na svetu praznovali dan kulture. Če bi bilo drugače, bi tudi klestili in ne večali sredstva za kulturo.

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je na slavnostnem odru pred Prešernovo hišo poudaril državotvornost kulture. Slovenstvo je po njegovih besedah v gibanje spravil Primož Trubar in ga pri tem ni izoliral od ostalega sveta. Protestantizem je pripomogel k zamisli nacionalne države, razsvetljenstvo pa je prek francoske revolucije pred 200 leti k nam prineslo Ilirske province. In prav v tej dobi se je šolal mladi Prešeren. Romantika je postavila v ospredje idejo nacionalne države, Prešeren pa je bil s svojimi verzi na čelu tega gibanja.

Slovenski jezik, našo kulturo in nacionalno zavest je po Lukšiču za vedno zaznamoval France Prešeren, na čast katerega danes praznujemo. Kulturni praznik je tako pravšnja priložnost, da s ponosom pogledamo na delo naših velikanov. Z izkazano častjo njihovemu delu pa častimo najboljše v nas, vsakem posebej, in v svojem narodu, je zaključil minister.

Prešernov dan obeležili tudi v New Yorku

Newyorški Slovenci so kulturni praznik proslavili v soboto in nedeljo v cerkvi Sv. Cirila na Manhattanu, na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu pa je bilo danes predvideno slovesno odprtje razstave slik Garryja Bukovnika, vendar je bilo zaradi obilice snega prestavljeno.

V soboto je newyorška Slovenska ženska zveza Amerike (SWUA) skupaj s šolo slovenskega jezika, ki jo vodi Marta Štemberger, v dvorani cerkve Sv. Cirila pripravila sprejem s pokušino vin in prigrizkom. Učenci šole slovenskega jezika so pripravili recital slovenskih narodnih pesmi, za glasbeno spremljavo je poskrbel Lenart Krečič.

V nedeljo pa je v cerkvi potekala uradna slovesnost z nagovorom vršilke dolžnosti generalne konzulke Melite Gabrič, ki je poudarila pomen tega praznika kulture kot povezovalnega dejavnika Slovencev po vsem svetu brez politike in ideologije. Gabričeva je prisotnim zaželela lepo praznovanje in poudarila pomen cerkve Sv. Cirila za ohranjanje slovenskega izročila v New Yorku in okolici.

Gašper Konec (orgle, klavir) in njegov gost Lenart Krečič (saksofon) sta navdušila občinstvo z deljenim koncertom; prvi del je donel s cerkvenega kora, kjer je organist predstavil nekatera orgelska dela znanih skladateljev, dodal improvizacijo gregorijanskega korala, ob koncu pa sta s saksofonistom prvič izvedla Krečičevo priredbo dveh prekmurskih ljudskih pesmi Staro leto je minilo in Ne jouči za mene, mati.

Drugi del koncerta je potekal pred občinstvom v cerkvi, kjer je pianist Konec predstavil nekaj znanih del iz svetovne zakladnice klasične glasbe in jim dodal improvizacijo na temo Kje so tiste stezice. Koncert sta sklenila s Krečičevo priredbo pesmi Nede mi več rasla in po navdušenem aplavzu zaigrala še venček slovenskih narodnih pesmi v jazz izvedbi.

Koncert je potekal ob obletnici smrti znanega slovenskega izdelovalca orgel Toneta Jenka, sicer starega očeta Gašperja Konca, ki so se ga na praznovanju posebej spomnili. S pesmijo je nastopila Jenkova hči Marta Konec, sicer mati Gašperja Konca.

V prostorih slovenskega veleposlaništva v Washingtonu so danes načrtovali odprtje razstave ameriško-slovenskega umetnika Garryja Bukovnika, ki se je rodil v Clevelandu, zadnjih 25 let pa živi in dela v San Franciscu. Razstava cvetličnih slik ima naslov "The Rebirth of Flora". Zaradi debele snežne odeje, ki je konec tedna prekrila ameriško prestolnico, pa sta odprtje razstave in sprejem za ameriške Slovence iz Washingtona in okolice, prestavljena.