Gaspari napovedal krčenje javnega sektorja za 1600 uslužbencev letno

Predsednik vlade Borut Pahor (levo) je ob včerajšnji predstavitvi izhodne strategije, ki jo je predstavil minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari (desno), zanikal »napačen vtis v javnosti, da se vlada ukvarja z vsem, samo z najpomembnejšim ne«. »Ukvarjamo se z uspešnim izhodom Slovenije iz krize,« je zatrdil Pahor. 

Gre za prvo javno zavezo vlade o zmanjševanju javnega sektorja, ki jo od nje že več mesecev javno zahtevajo predstavniki gospodarstva. Te je predsednik vlade Borut Pahor že pred pred tedni presenetil z izjavo, da bi lahko vlada enako učinkovito delovala tudi s pol manjšo upravo, kar so z močnim ploskanjem takrat pospremili udeleženci vrha gospodarstva.

Omenjeno zavezo o letnem zmanjšanju števila zaposlenih v javnem sektorju je vlada vključila tudi v izhodno strategijo, ki jo je predstavila včeraj. V njej je ključno fiskalno pravilo, po katerem se odhodki prihodnja leta ne bodo povečevali. Vlada naj bi število javnih uslužbencev zmanjševala predvsem z upokojevanjem, ki mu ne bodo sledile nove zaposlitve, s čimer naj bi povečali tudi učinkovitost javnega sektorja. Koliko bodo z omenjenim ukrepom privarčevali, glavni avtor strategije, minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari, sicer ni želel napovedati, saj da bo to stvar pogajanj.

Država mora letno prihraniti 400 milijonov evrov, kar bo v prihodnjih treh letih prineslo 1,2 milijarde evrov prihranka. K zmanjšanju javnega dolga pod 40 odstotkov pa naj bi dve odstotni točki prispevala tudi odprodaja državnega premoženja. "Tokrat ne bomo govorili o nacionalnem, ampak o ekonomskem interesu," je podatek pospremil Gaspari. Ta je sicer zatrdil, da seznama podjetij, ki so v strateškem interesu države, in tistih, ki to niso, ne pozna, ker ga pripravlja finančni minister Franc Križanič. Že včeraj smo poročali, da bo vlada med strateške naložbe Kada in Soda, ki jih bo prenesla na državo, za zdaj uvrstila zgolj NLB in Zavarovalnico Triglav, pri čemer si tako imenovani protikrizni ministri niso enotni glede seznama drugih strateških naložb države.

In čemu bo država namenjala več sredstev? Za podjetništvo in konkurenčnost se bo delež v bruto domačem proizvodu (BDP) povečal z 0,8 odstotka v letu 2008 na približno en odstotek do leta 2013, visokemu šolstvu, znanosti, tehnologiji in informacijski družbi se bo delež povečal z 1,3 na dva odstotka, trgu dela kot delu varne prožnosti in socialne kohezivnosti z 0,5 na približno en odstotek BDP, socialnemu in zdravstvenemu varstvu naj bi se zvišal s 5,8 na 6,8 odstotka, prometni infrastrukturi pa z 1,7 na približno dva odstotka BDP. "To so jasno določene prioritete, omejene z ustreznimi finančnimi sredstvi glede na družbeni proizvod in državni proračun," je dejal minister za razvoj, vsi ostali programi bodo stagnirali ali se zmanjšali. Razvojne prioritete bodo ustvarjanje delovnih mest in zagotavljanje ustreznega znanja ter spodbujanje inovativnih podjetij, ustvarjanje pogojev za večjo zaposljivost ter zagotavljanje ustrezne razvojne prometne in energetske infrastrukture.

Vlada pri proračunskih izdatkih za prioritete v prihodnjih štirih letih načrtuje 16-odstotni delež sredstev iz evropskih virov. Ti so lani v strukturi celega proračuna predstavljali le 3,6 odstotka vseh izdatkov, kar pa naj bi poslej izboljšali. Medtem razmišljajo o stalnem odprtju javnih razpisov, kar pomeni, da bi se podjetja lahko za javna sredstva potegovala kadar koli, ko jih potrebujejo, ne ko se uradniki odločijo, da jih razpišejo. "Administracija se bo prilagajala uporabniku in ne obratno," je dejal Gaspari.

Ta je sicer napovedal še prilagoditev garancij, jamstvenih shem in drugih oblik pomoči, finančni minister Križanič pa ima po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja deset dni časa, da pripravi zakonodajo za pred dnevi napovedano garancijsko shemo za podjetja.

Omejitev zgornje meje plačevanja prispevkov je še vedno aktualna, uresničitev pa se bo presojala po koncu analize, ki trenutno še poteka. Vlada tudi vztraja pri spremembi pokojninskega in zdravstvenega sistema, obljubljata tako Gaspari kot Pahor.

katja.svensek@dnevnik.si

Vlada zdaj razmišlja tudi o sanaciji slabih naložb bank

Banke po ugotovitvah vlade kljub 2,2-odstotnemu deležu slabih terjatev nimajo težav s solventnostjo, zato slabe banke ne potrebujemo, a kljub vsemu je vlada oblikovala koncept sanacije slabih naložb bank, če bi do potrebe vendarle prišlo. To je razvidno iz besedila izhodne strategije, ki ga je vlada predstavila včeraj. Za banke, ki bi potrebovale državno pomoč pri dokapitalizaciji ali odkupu slabih naložb, bodo pripravili načrt prestrukturiranja, ki bo vključeval "poglobljeno diagnozo težav banke, časovnico ter ustrezno delitev bremen med banko in državo". Možna sta dva scenarija, in sicer izločitev sredstev iz bilance in zavarovalna shema oslabljenih sredstev, ki ostanejo v banki, država pa tej povrne izgube. A državne pomoči ne bo, dokler banka vrednosti slabih naložb ne bo kompenzirala z rezervacijami ali odpisi kapitala.