Preobrat v Afganistanu je še mogoč, a le z načrtom

Ljubljana - Letos, ko se bo Slovenija še dejavneje vključila v stabilizacijska prizadevanja Afganistana in se z urjenjem bataljona afganistanske vojske tudi na terenu do zdaj najbolj izpostavila varnostnim tveganjem, je vsak dober nasvet zlata vreden. Tako je včeraj obrambna ministrica Ljubica Jelušič še posebno pozorno prisluhnila pripovedim predsednice afganistanskega Rdečega polmeseca Fatime Gailani in predstavniku Inštituta za vojno in mirovno poročanje (IWPR) Abaceena Nasimija. Na okrogli mizi na obrambnem ministrstvu je Jelušičeva gosta med drugim povprašala, kako naj slovenski inštruktorji urijo afganistanske vojake.

Odgovor Gailanijeve je delno zrcalil eno izmed težav, s katero se pri usposabljanju varnostnih sil sooča mednarodna koalicija: pripadnost Afganistancev državi je relativno nizka, plemenski interesi imajo pogosto prednost. "Odpreti morajo svojo dušo in spoznati, kaj so prave odgovornosti vojaka. Le izurjenost za dobrega borca ne zadostuje," je dejala Gailanijeva. Predsednica Rdečega polmeseca, največje človekoljubne organizacije v Afganistanu (široko po državi za lajšanje življenjskih tegob prebivalstva skrbi čez 40.000 ljudi), je še poudarila, da morajo ljudje, ki pomagajo Afganistanu, predvsem bolje poznati državo in ljudi.

Čeprav država od začetka ameriško-britanske invazije pred osmimi leti tako rekoč nazaduje na številnih področjih, kakovost življenja pa se je izboljšala le manjšemu delu Afganistancev, sta bila oba gosta prepričana, da možnosti za preobrat še vedno obstajajo. Korupcija se je resda kot hobotnica razpredla v vse pore življenja, obstaja kultura nekaznovanja za zločine, naraščajo tudi civilne žrtve spopadov. Toda ob vsem tem drevju ne gre spregledati gozda. Vrniti se je treba k osnovam.

Službe v vasi in manj bomb na strehe

"Afganistan je treba razumeti z vidika Afganistancev, ne pa iz zornega kota Zahoda," je opozoril Nasimi. Tik pred londonsko konferenco o Afganistanu, na kateri naj bi poleg vojaških okrepitev dorekli novo strategijo okrepljene civilne pomoči, so njegove besede zvenele toliko bolj umestno. "Če ljudje ne bodo imeli služb in ne bodo sposobni živeti takšnega življenja, ki se vam zdi povsem samoumeven, se ne bo nič spremenilo," je dejala Gailanijeva. Predvsem ustvarjanje majhnih služb na podeželju je po njenem mnenju ključnega pomena za svetlejšo prihodnost države.

Čeprav je vsako leto do zdaj v Afganistanu veljalo za prelomno, bo leto 2010 prav gotovo vnovič zadostilo temu opisu. Ne nazadnje se velik up polaga v prihod 30.000 dodatnih ameriških vojakov, ki jim bodo Natovi zavezniki dodali še okoli 7000 mož. "V ZDA smo se prejšnje leto zavedli, da tega boja ne moremo dobiti samo z vojaškimi sredstvi, potrebne so tudi politične razprave. Po prihodu okrepitev bomo soočeni z več žrtvami (med vojaki, op. a.), toda preprosto ne moremo nadaljevati slepo odmetavanje bomb," je dejal odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva Bradley Freden in gosta vprašal, kakšna naj bo prihodnja vloga vojske v Afganistanu.

Odgovor je bil pričakovan. "Če se Isaf zdaj umakne iz Afganistana, bo naslednji dan padla vlada in se bomo znašli v državljanski vojni," je dejal Nasimi. Po mnenju Gailanijeve je zdaj nastopil trenutek, ko moramo izoblikovati načrt, kaj točno storiti. Toda tega ne bi smela piliti le Zahod in afganistanske elite. "Po umiku Sovjetov takšnega načrta ni bilo. Posledic niso občutili le Afganistanci, temveč ves svet," je dejala Gailanijeva, ki ne želi, da bi tuje sile v Afganistanu ostale za vekomaj, hkrati pa niti ni zagovornica ideje o njihovem umiku, preden bi bile afganistanske varnostne sile sposobne prevzeti nadzor.

"Sovjeti so med okupacijo oboroževali različne etnične skupine in s tem sejali sektaške napetosti. Od takrat v Afganistanu na ravni oblastnikov obstajajo etnične razprtije, medtem ko jih na osebni ravni med ljudstvom ni zaslediti," je pripovedoval Nasimi.