Minister Lahovnik v izhodni strategiji pogreša jasno opredeljene aktivnosti

Minister Mitja Gaspari (na fotografiji) zagotavlja, da bo vlada izhodno strategijo, v kateri si gospodarski minister Matej Lahovnik želi več jedrnatosti in osredotočenosti na konkretne predloge, uskladila do konca januarja. 

Po njegovih besedah je vlada enotna, da je nemogoče neuravnoteženo obravnavati dveh stebrov strategije, pri čimer eden omogoča povečanje prodornosti slovenskega gospodarstva, drugi pa ob tem zagotavlja ohranitev socialne kohezivnosti. Gaspari zagotavlja, da bo izhodna strategija zaključena nekje do konca januarja.

Lahovnik je med konkretnimi prioritetami, "najbolj problematičnimi za Slovenijo", sicer izpostavil obremenitev z davki in prispevki, nefleksibilni trg dela, dostopnost do virov financiranja in zagotovitev večje preglednosti javnih naročil. Po njegovem mnenju bi morali, če želimo biti dolgoročno konkurenčni, vgraditi ali večjo splošno davčno olajšavo ali tako imenovano kapico pri socialnih prispevkih. Pri minimalni plači po njegovih besedah tako sindikati kot delodajalci pričakujejo splošno davčno olajšavo, a te po Lahovnikovih besedah glede na trenutne podatke ni mogoče izvesti. "Je pa na dolgi rok razbremenitev najnižjega razreda sistemska in ta kritika delodajalcev in delojemalcev je upravičena."

Gaspari je dejal, da je dodatna splošna olajšava, ko gre za minimalno plačo, trenutno fiskalno razmeroma manj obremenjujoča, a socialni partnerji se morajo zavedati, tako Gaspari, da to v nadaljevanju še ne pomeni samodejnega prilagajanja vseh drugih plačnih razredov.

Tudi ideje o razbremenitvi plačevanja prispevkov pri višjih plačah v vladi še niso opustili. "Če postopoma rešimo vprašanje prispevkov, bomo največ naredili za podjetja," je prepričan Gaspari. Odločitev je sicer pogojena s fiskalno vzdržnostjo, kar pa naj bi bilo znano marca, ko bo predvidoma končana analiza.

Zakonodajo s področja pokojninskega in zdravstvenega sistema, upravljanja z javnim premoženjem, trga dela in delavnopravnih razmer bo vlada v parlament posredovala že v prvi polovici leta, je še napovedal minister za razvoj.

Ta se je dotaknil še predloga ukrepov opozicijske SDS in dejal, da davčnih olajšav ni pričakovati, saj makroekonomski in fiskalni položaj tega ne bi vzdržal. Po Gasparijevih besedah sta si oba programa sicer dokaj podobna, s to razliko, da želja opozicije po dodatnih davčnih olajšavah ni utemeljena z jasno definiranimi prispevki na odhodkovni strani. Vlada bo uradni odgovor do predloga SDS sicer podala v torek.

katja.svensek@dnevnik.si