Nekatere evropske države, na primer Francija, se tako že odločajo za prodajo cepiva, ali pa skušajo presežke cepiva vrniti. Slovenija je, kot so pojasnili na ministrstvu, sicer naročila 800.000 odmerkov cepiva proti novi gripi, ki pa jih je prejemala po korakih. Do sedaj je prejela 168.000 odmerkov cepiva proizvajalca GlaxoSmithKline (GSK), od katerih je bilo do 6. januarja porabljenih 102.197 odmerkov. Prejela je tudi 10.000 odmerkov Baxterjevega cepiva, pri katerem sta potrebna dva odmerka, z njim pa se je doslej cepilo 116 ljudi. Kot je pojasnila direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gruntar Činč, Slovenija ni plačala 800.000 doz cepiva, ampak plačuje le dejansko dobavljeno cepivo.
Zaenkrat ocenjujejo, da je še prezgodaj, da bi "odpovedali" preostalo naročeno cepivo, če se širjenje nove gripe ne bo povečalo, pa se bodo s proizvajalcem GSK pogovarjali tudi o tej možnosti. "Situacija je nepredvidljiva. Prezgodaj bi bilo zaključiti, da je pandemija končana, najbrž pa bo odločilnih naslednjih nekaj tednov. Trenutno imamo cepiva v Sloveniji dovolj, zato se bomo verjetno odločili, da dodatnega ne prevzemamo, dokler ne porabimo kaj več sedanjega," je povedala Gruntar-Činčeva.
Mogoči različni scenariji
Predsednik odbora za zdravstvo Sveta Evrope, nemški politik in epidemiolog Wolfgang Wodarg je lansko razglasitev pandemije nove gripe označil za "škandal" in nedavno skupaj z drugimi člani tega odbora zahteval preiskavo. V njej naj bi ugotavljali, ali je Svetovna zdravstvena organizacija pandemijo razglasila pod vplivom pritiskov farmacevtske industrije. Wodarg je cepljenju proti novi gripi sicer nasprotoval že pred sedanjim "umirjanjem" obolevanja, pri čemer je poudarjal, da so stranski učinki hujši od posledic gripe.
"Omenjena pobuda našega pogleda ne spreminja. Še vedno menimo, da so bile priprave na pandemijo odgovorno dejanje. Za nabavo cepiva smo se med drugim odločili na podlagi priporočil Evropskega centra za nadzor bolezni, ki združuje najboljše strokovnjake. Velika večina evropskih držav se je odločila zelo podobno," je poudarila Mojca Gruntar Činč.
Obolevanje za novo gripo se še naprej zmanjšuje, kljub temu pa je v tednu med 28. decembrom 2009 in 3. januarjem 2010 zdravljenje v bolnišnici potrebovalo deset bolnikov z novo gripo. Eden izmed njih (šlo je za kroničnega bolnika) je umrl, tako da je za novo gripo do sedaj v Sloveniji umrlo 14 ljudi.
"Poleti je bil na severni polobli prvi val nove gripe, konec oktobra in novembra pa smo imeli drugi val. Trenutno smo v dolini vala, prezgodaj pa bi bilo reči, da je to že konec. Zelo veseli bi bili, če bi bil, mogoče pa je, da se bodo valovi nadaljevali. Mogoča je tudi mutacija virusa, vendar dosedanji primeri mutiranih virusov nove gripe ne krožijo med ljudmi," je pojasnila predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja prim. doc. dr. Alenka Kraigher. Trenutno je za cepljenje proti novi gripi zelo malo interesa, je dodala, stroka pa ga še vedno priporoča.
Običajne sezonske gripe letos še niso zaznali. Ta gripa običajno bolj intenzivno kroži januarja, februarja in marca, vendar se ne pojavi vedno že januarja. Mogoče je, da se bo sezonska gripa pojavila tudi letos, mogoče pa je tudi, da jo bo "prekrila" nova gripa, je dodala Kraigherjeva: "Pandemski sev bo morda postal običajen sezonski sev. Če bo krožil sedanji sev nove gripe, bo še naprej uporabno tudi cepivo proti novi gripi".
"Generali po bitki"
Pandemijo nove gripe je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) razglasila, ko se je ta razširila po različnih celinah in širjenje ni bilo več obvladljivo. Kot je spomnil imunolog prof. dr. Alojz Ihan z ljubljanske medicinske fakultete, je SZO pred tem resda nekoliko spremenila kriterije za pandemijo, tako da je dala kriteriju razširjenosti prednost pred kriterijem teže bolezni. "Šlo je za bolj za zdravstvenopolitično odločitev, kaj je najbolje z vidika koordinacije ravnanja na svetovni ravni, kot pa strokovno odločitev. Vpogleda v razloge za to odločitev sicer ni, o njej se da razpravljati, sam pa v razglasitvi pandemije ne vidim česa zelo slabega," meni Ihan.
Pri sedanjih kritikah, ki znotraj evropske politike letijo na račun nabave cepiva proti novi gripi, zaznava tudi nabiranje političnih točk po principu "generalov po bitki". "Pri odločanju o nabavi cepiv je šlo za potencialno nevarnost nove gripe. Bogatejše države so si lahko privoščile večjo stopnjo varnosti, ki je dražja in lahko na koncu prinese tudi večjo izgubo, revnejše države pa manjšo stopnjo varnosti. To je tako kot s kasko zavarovanjem pri avtomobilih," je ponazoril Ihan. Poljska, ki cepiva ni naročila, po njegovem nima razloga za samohvalo, češ da svojih državljanov ni želela izpostavljati nečemu nepreizkušenemu, ampak je bilo to verjetneje rezultat finančnih in organizacijskih težav te države.
Ihan ugotavlja, da je zmožnost zelo hitre izdelave cepiva ob pojavu novega virusa "nekaj pozitivnega, ne negativnega". Dosežek je tudi, da so bile države v varnost pripravljene investirati precej sredstev: "Če bi bilo treba, bi bilo cepiva dovolj. Na začetku pandemije, ko se je bilo treba odločati glede nakupa cepiv, se ni vnaprej vedelo, kaj se bo zgodilo".
Na drugi strani pa opaža, da je skepsa precejšnjega dela javnosti do cepljenja in sporočil stroke pokazala na potrebo po spremembi komunikacijskega pristopa v zdravstvu. Akcija "vsi v cepljenje" bi bila po Ihanovih besedah pred nekaj desetletji uspešna, danes pa ljudje namesto "popreproščenih" informacij pričakujejo podrobna in poglobljena pojasnila o različnih dilemah. Pokazalo se je tudi, da se javnost zasiti zelo pogostega ponavljanja teh sporočil v medijih, kar izzove odklonilne reakcije, je poudaril Ihan.
