Odzval se je tudi poslanec Zares Franco Juri, ki je dejal, da dogodek "priča o izraziti napetosti, ki ponekod še obstaja med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo, in žal tudi o rasističnih predsodkih", ob tem pa je spomnil tudi na pobudo iz julija lani, da bi komisija državnega zbora, ki se ukvarja z vprašanji madžarske in italijanske narodne skupnosti, razširila svoje pristojnosti tudi na vprašanja, povezana z Romi. Juri je namreč prepričan, da je treba Romom zagotoviti sogovornika tudi v državnem zboru. Kljub temu, da je pobudo uradno vložil že septembra, odgovora pristojnih teles državnega zbora nanjo še ni prejel. Predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju je zato včeraj predlagal, naj pri pristojnih službah in poslanskih skupinah spodbudi nadaljevanje postopka za spremembo poslovnika DZ.

Sam pa namerava še ta teden na to temo sklicati usklajevanje s koalicijo. Lani je koalicija predlog načelno podprla, pravi poslanec Zares, ostala pa je odprta dilema, ali ne bi bilo morda bolje, da bi se z romskimi vprašanji ukvarjala kakšna posebna parlamentarna komisija. Edino ostro nasprotovanje pobudi je po Jurijevih besedah izrazil poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Batteli. Za spremembo poslovnika je sicer potrebna podpora dveh tretjin poslancev, pri čemer Juri pričakuje, da najmanj ena stranka (SNS op.a.) zagotovo ne bo za. Bi si pa Juri želel več odziva ob zadnjih dogodkih tudi od poslanke SDS ter predsednice parlamentarne Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eve Irgl.

Po Jurijevem mnenju je dolgoročno treba razmišljati tudi o tem, da bi Romi dobili svojega predstavnika v državnem zboru, a bi bilo za to treba spremeniti ustavo.

Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš poudarja, da je sobotni dogodek resno opozorilo slovenski politiki, naj sprejme novo politično kulturo ter odločno in javno pove slovenski družbi, da diskriminacija ni dovoljena ter da nestrpnost in sovražni govor v naši državi nimata obstoja. "Obstoj pojavov diskriminacije na etnični podlagi predstavlja za Republiko Slovenijo ne le pravno-moralni ampak tudi latentni politični in varnostni problem. V slovenski družbi obstajajo tempirane politične in socialne bombe, ki so neposredno ali posredno povezane s problemi diskriminacije, med katerimi je v ospredju diskriminacija slovenskih državljanov romskega porekla," je ocenil Rudaš. Ob tem opozarja, da občina Škocjan kljub številnim Romom nima niti romskega svetnika, niti tamkajšnji Romi nimajo varnega bivališča, saj obstajajo celo sumi, da naj bi Rome v tej občini preselili.