Navedb o odstopu in o preverjanju njenih telefonskih klicev Habjaničeva včeraj ni želela komentirati, saj je za dajanje informacij pristojna služba sodišča za odnose z javnostmi. Tako predsednik okrožnega sodišča Andrej Baraga kot predstavnica za odnose z javnostmi Tanja Glogovčan včeraj nista želela dajati nobenih informacij, odgovore na naša vprašanja pa nam je Glogovčanova obljubila za danes.

"Podatkov v zvezi z bombnim napadom, ki smo jih ekskluzivno objavili v Dnevniku, mi seveda ni dal nihče od sodnikov, ampak policija. Nehote," je včeraj zatrdil Rok Praprotnik. Tistega dne je policija namreč izvedla spektakularno hišno preiskavo pri družini v okolici Ljubljane, ta informacija pa je potem hitro prišla do novinarja, ki je kmalu izvedel tudi, zakaj takšna akcija.

Praprotnikova številka se je znašla na seznamu sodničinih klicev, ker je jutro po bombnem napadu na sodnico Katarino Turk Lukan zasebno poklical nekaj sodnikov, ki jih pozna, da bi jih povsem zasebno vprašal po počutju in izrazil podporo ob tem dogodku. Med poklicanimi pa je bila po njegovih besedah tudi sodnica Lea Habjanič.

"Da se je predsedstvo ljubljanskega sodišča z nezakonito obdelavo osebnih podatkov sodnice Habjaničeve in mene lotilo iskanja mojega novinarskega vira, je nezaslišano. Predvsem zato, ker gre za sodišče. Izražam pričakovanje, da bodo odgovorni za takšen protiustaven, protidemokratičen in barbarski napad na svobodo tiska odgovarjali tudi kazensko," je opozoril Praprotnik.

Povod za zahtevo ministrstva, da sodišče razišče primer odtekanja informacij, je bil dopis Zavoda varna pot, v katerem ta zahteva, da se celovito razišče, kdo, s kakšnim namenom in zakaj je strogo varovano skrivnost preiskovalnih dejanj znotraj sodišča ali policije posredoval novinarju. Na ministrstvu so nam včeraj pojasnili, da so 17. novembra ljubljansko sodišče zaprosili, naj celovito razišče primer in ministrstvu posreduje stališče do navedb ter morebitne organizacijske ukrepe, povezane z varovanjem osebnih podatkov. Zatrdili so še, da sodišču niso dajali posebnih navodil, na kakšen način in kako naj zadevo raziščejo.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je včeraj ocenila, da bi lahko šlo v tem primeru za morebitno zlorabo prometnih podatkov. Ker je ugotavljanje tovrstnih kršitev v pristojnosti informacijskega pooblaščenca, bodo sprožili inšpekcijski postopek; preverili bodo, ali je šlo v tem primeru za zakonito obdelavo podatkov. Inšpektor bo po njenih besedah že danes odšel na okrožno sodišče in opravil pregled.

Ustava pravi, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil (37. člen) in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja (38. člen). Tudi če so na sodišču posumili, da je sodnica novinarju izdala tajne podatke in s tem naredila kaznivo dejanje, ne bi smeli sami pregledati njenih klicev, saj v pravico do tajnosti pisem in drugih občil lahko posežejo le pooblaščene službe (Sova, policija, vojaška policija), in še to le z izrecno odredbo sodišča.