Matej Lahovnik in Sergej Šmatko podpisala sporazum o Južnem toku

Moskva, Ljubljana - Slovenski minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in ruski minister za energetiko Sergej Šmatko sta v soboto v navzočnosti predsednikov vlad obeh držav, Boruta Pahorja in Vladimirja Putina, v Moskvi podpisala sporazum o sodelovanju pri gradnji plinovoda Južni tok v Sloveniji. "Sporazum smo podpisali z vsemi evropskimi partnerji, ki so potrebni za izpeljavo Južnega toka, najpomembnejšega evropskega energetskega projekta," je podpis sporazuma komentiral Putin. Slovenski premier je ob sklenitvi dogovora izrazil zadovoljstvo in dodal, da "so bila pogajanja trda".

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in ruski minister za energetiko Sergej Šmatko sta v soboto v navzočnosti premierjev Boruta Pahorja in Vladimirja Putina podpisala sporazum o gradnji plinovoda Južni tok skozi Slovenijo. Plinovod na ozemlju Slovenije bo gradilo in upravljalo podjetje v skupni lasti Gazproma in družbe Geoplin plinovodi. (Foto: Bobo)

Po navedbah virov blizu ruske vlade, na katere se sklicuje Reuters, zdaj oba partnerja v projektu, ruski Gazprom in italijanski Eni, čaka zapiranje finančne konstrukcije projekta, ki naj bi stal okoli 20 milijard evrov. Obe energetski multinacionalki naj bi posojila za gradnjo plinovoda, ki bo nahajališča plina v severni Sibiriji prek Črnega morja in držav jugovzhodne Evrope povezal z Italijo, najeli pri svetovnih bankah prek projektnega podjetja South Stream AG, ki sta ga v začetku leta 2008 ustanovili v švicarskem kantonu Zug. Vanj sta za zdaj vplačali 100.000 švicarskih frankov kapitala, omenjeno podjetje pa vodi tamkajšnji odvetnik Ivo Johannes Bechtiger. K sporazumu so poleg Slovenije že pred časom pristopile še Bolgarija, Grčija, Srbija in Madžarska, vključitvi v projekt je zelo naklonjen tudi avstrijski kancler Werner Faymann.

Znano je, da sporazum, ki sta ga podpisala Lahovnik in Šmatko, predvideva ustanovitev skupnega podjetja, ki bo gradilo in upravljalo plinovod na ozemlju Slovenije. Podjetje bo imelo sedež v Sloveniji, njegova lastnika pa bosta v enakovrednih polovičnih deležih Gazprom in Geoplin plinovodi. Obe družbi naj bi do leta 2011 končali študijo izvedljivosti, ki bo dala odgovore na vprašanja o trasi in zmogljivosti plinovoda. Ta naj bi po prvih ocenah znašala okoli osem milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Skupno podjetje bo v primeru škode, ki bi mu nastala zaradi povečanja davčnih in drugih bremen v Sloveniji, upravičeno do njene povrnitve, a le v obsegu, ki ga dopuščajo predpisi o državnih pomočeh. Obenem Sloveniji ne bo treba poplačati škode, ki bi podjetju nastala zaradi spreminjanja evropske zakonodaje ali predpisov, morebitni novi plinovod pa bo v celoti (tudi pri določanju tarif in dostopu drugih konkurentov na trgu) vključen v domači plinovodni sistem. Sporazum bo vsaj v Sloveniji začel veljati po tistem, ko ga bo ratificiral državni zbor, velja pa bo 30 let. Prenehal bo le, če se Gazprom in Geoplin plinovodi ne bosta odločila graditi plinovoda do oktobra 2013.

Slovenija se je z Rusijo o gradnji Južnega toka začela pogajati spomladi lani, pri čemer je decembra lani s sklepom nove vlade razveljavila vsa do takrat sprejeta pogajalska izhodišča in pogovore z rusko stranjo začelo na novo. Poleg davčnega statusa podjetja je bil eden najtrših pogajalskih orehov povezan z lastniško strukturo podjetja, ki bo gradilo plinovod. Ob Geoplinu plinovodih je bilo namreč kandidatov, ki so želeli sodelovati v "kvoti" slovenskih lastnikov, več: od Petrola in podjetja Comita, pomembnega Gazpromovega dobavitelja, ki ga zastopa poslovnež Aljoša Ivančič, do matične družbe Geoplin in v zadnjem obdobju tudi državne banke SID.

primoz.cirman@dnevnik.si