Arbitražni sporazum podpisan, a se najtežja preizkušnja šele začenja

»Trojna zmaga – Slovenije, Hrvaške in EU«, »znak političnega poguma« ter »zgodovinski dan« – s temi besedami so podpis arbitražnega sporazuma v Stockholmu včeraj zadovoljno pospremili hrvaška premierka Jadranka Kosor, predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt, in predsednik slovenske vlade Borut Pahor. (Foto: Reuters)

Navdušenja ob podpisu v prostorih predsednika švedske vlade Rosenbad v Stockholmu ni skrival niti predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Za to, da sta s Kosorjevo od njunega prvega srečanja v Trakošćanu premagala vse ovire, ki so bile običajno previsoke za pogajalce pred njima, pa je bilo po njegovem bistveno zaupanje med njima. "Najino medsebojno zaupanje, spoštovanje in razumevanje je na neki način tudi signal za odnose, ki jih želimo med obema narodoma in državama," je poudaril Pahor.

S podpisom arbitražnega sporazuma sta državi odprli novo knjigo in ne le novega poglavja v medsebojnih odnosih, je prepričana Kosorjeva. Zadovoljen je bil tudi predsedujoči Evropski uniji, švedski premier Fredrik Reinfeldt, ki je poudaril, da je sporazum znak političnega poguma in kaže na odločnost obeh, da rešita dolgotrajen spor.

Po opoldanskem podpisu so se včeraj vrstili odzivi tako v obeh državah kot tudi v Bruslju. Podpis, pa tudi krepitev medsebojnega zaupanja med obema vladama je pozdravil predsednik države Danilo Türk, ki je prepričan, da sta premierja "opravila pomembno dejanje na poti reševanja mejnega vprašanja med državama". Ob tem je pozval k skrbni preučitvi arbitražnega sporazuma, k trezni razpravi in k premišljenim nadaljnjim korakom, ki naj privedejo do uspešne in pravične rešitve. Zadovoljstvo so izrazili v koalicijskih SD, Zares, DeSUS in LDS, kjer je predsednica stranke Katarina Kresal poudarila, da "za predsednikom vlade stojijo vsi ministri", saj Slovenija še nikoli ni bila tako daleč pri reševanju mejnega spora s Hrvaško. Manj zadovoljna pa je bila opozicija, ki sporazumu nasprotuje in napoveduje referendum. V SDS so včeraj znova poudarili, da je sporazum vsebinsko sporen, ker izključuje uporabo načela pravičnosti pri določanju meje, referendum pa se zdi neizogiben. Predsednik SLS Radovan Žerjav pričakuje, da bodo opozicijske SLS, SDS in SNS še ta teden zbrale potrebnih 30 poslanskih podpisov za razpis referenduma. Za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča pa podpis sporazuma pomeni izdajo Slovenije.

Kompromis, ki nikogar ne spravlja v evforijo

Podpisani arbitražni sporazum je "konstruktivni kompromis", ki ne spravlja v evforijo nikogar - niti Slovenije niti Hrvaške - pa je včeraj dejal uradni govorec slovenskega zunanjega ministrstva Milan Balažic. "Ta sporazum ščiti legitimne slovenske nacionalne interese, saj nam zagotavlja stik z odprtim morjem. Onemogoča tudi nadaljevanje konflikta, ki je 18 let obremenjeval odnose med Slovenijo in Hrvaško in je državama jemal kredibilnost, verodostojnost in mednarodni ugled," je poudaril Balažic.

Po mnenju slovenske diplomacije je arbitražni sporazum uspešen dokument, saj omogoča vrnitev na presečni datum 25. junij 1991 in s tem preprečuje legitimacijo enostranskih hrvaških dejanj s prejudici. Pozitivno naj bi bilo tudi to, da bo o mejnem sporu presojalo arbitražno sodišče, ne Meddržavno sodišče v Haagu, kot sta se leta 2007 na Bledu neformalno dogovorila takratna premierja Janez Janša in Ivo Sanader. "Haaški tribunal razsoja po rigidnih pravilih mednarodnega prava, arbitražni tribunal pa na podlagi memorandumov, ki mu jih predložita obe strani v postopku. Z arbitražnim sporazumom je tudi zagotovljeno, da si arbitri prizadevajo doseči rešitev po načelih mednarodnega prava, pravičnosti, dobrososedskih odnosov in ob upoštevanju zgodovinskih okoliščin," je Balažic naštel po njegovem pozitivne plati sporazuma. Dodal je še, da reševanje sporov pred haaškim sodiščem traja povprečno od pet do deset let (najstarejše nerešeno mejno vprašanje sega v leto 1998), pravni strokovnjaki pa poudarjajo, da postopek pred arbitražnim sodiščem v povprečju traja tri leta.

Referendum očitno bo, kdo bo njegov pobudnik?

Slovenska vlada bo arbitražni sporazum pred ratifikacijo poslala v ustavno presojo, "da bi odpravili še zadnje dvome o njegovi morebitni neskladnosti z ustavo", to pa bo najverjetneje tudi prvi korak k referendumu o njem. Vprašanje je le, kdo bo njegov pobudnik - vlada sama ali pa bo to, kot napoveduje, storila opozicija.

Nekdanji diplomat Peter Toš meni, da bi bil referendum o arbitražnem sporazumu koristen, saj se je mnenje javnosti razdelilo. "Koristno je, da se pred ratifikacijo arbitražnega sporazuma opravi preveritev javnega mnenja, najboljši način za to pa je referendum. Upam, da bo vlada spoznala potrebo, da se javnost vključi v reševanje tega vprašanja in da se sama opredeli za izvedbo referenduma. Seveda z ustrezno domišljenim vprašanjem, ki bo zadelo bistvo problema," ocenjuje Toš.

Za referendum o arbitražnem sporazumu se zavzema tudi pravnik France Bučar, ki velja za enega najostrejših kritikov sporazuma. "Vprašanje je, kdo in kako bo oblikoval referendumsko vprašanje. Če bodo nasprotniki pri tem nerodni, jih bo lahko vlada žejne peljala čez vodo." Bučar tudi zdaj, ko je vsebina arbitražnega sporazuma javna, vztraja, da je dokument za Slovenijo škodljiv. "Besedilo je - razen v enem odstavku, ki zadeva roke - povsem enako tistemu, ki sem ga imel na mizi, ko sem ga že komentiral, zato svojega stališča nisem spremenil. Sam takega sporazuma ne bi podpisal," je ponovil France Bučar. Ker bo vlada arbitražni sporazum poslala v ustavno presojo, se tudi sprašuje, kaj bo, če bo ustavno sodišče odločilo, da je za njegovo ratifikacijo potrebna dvetretjinska večina. "V tem primeru bo sporazum verjetno padel in bomo znova pred vprašanjem, kaj zdaj? O tem, kakšne so naše možnosti, kakšne posledice, kakšne alternative itd., bi morali razmišljati že ob pripravi arbitražnega sporazuma, a smo šli v to nepripravljeni," je kritičen Bučar. Tudi pravni strokovnjak Marko Pavliha ocenjuje, da je včerajšnji podpis le še eden od korakov k dodatnim zapletom, ki jih v postopku ratifikacije sporazuma lahko pričakujemo tako na Hrvaškem kot v Sloveniji. Glede na trenutno stanje, ko čakamo, kaj se bo zgodilo tako v državnem zboru kot v hrvaškem saboru, je po njegovem skrajni čas, da glede tega vprašanja premier Pahor in predsednik Türk naredita vse in skušata poenotiti slovensko politiko, stroko in civilno družbo, saj ponovno ločevanje na "vaše" in "naše", na Bučarjeve in Pahorjeve pristaše, ne vodi nikamor.

Pahor: Svoje politične kariere nisem vezal na mejo s Hrvaško

Premier Borut Pahor je v Stockholmu odgovarjal tudi na vprašanja o težavah, ki arbitražni sporazum še čakajo doma. Ob tem je poudaril, da svoje politične kariere ni vezal na ureditev vprašanja meje s Hrvaško, in pojasnil, da pred morebitnim referendumom o sporazumu nikakor ne bo dejal, da v primeru neuspeha odstopa. Kaj bo storil ob morebitni zavrnitvi sporazuma, ni želel pojasniti, saj se bo o tem odločal kasneje. Ne želi namreč, da bi ljudje na referendumu glasovali zanj ali proti njemu, temveč da bi glasovali za ali proti arbitražnemu sporazumu. sta, vb

V Bruslju sedaj osredotočeni na ratifikacijo

V Bruslju so včeraj novico o podpisu arbitražnega sporazuma sprejeli v zelo pozitivnem duhu, pri čemer pa vsi upajo, da bo sporazum v nadaljevanju tudi uspešno ratificiran. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je izjavil, da je to "zelo dober dan za Slovenijo in Hrvaško in Evropsko unijo". Za "zgodovinski dogovor" je čestital obema premierjema in tudi švedskemu predsedstvu. "Gre za najbolj evropski način mirnega reševanja sporov. Obe strani sedaj pozivam k ratifikaciji brez nepotrebnih zamud," je jasen Rehn. Izrazil je še upanje, da bo Hrvaška prehodila še zadnjo miljo v pogajanjih, ki se približujejo koncu. Vodja največje skupine v evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke, Joseph Daul je podpis sporazuma pozdravil, saj bo po njegovem končal skoraj dve desetletji trajajoč spor glede meje. "Zelo pomembno pa je, da državi pokažeta odgovornost, ki sta jo prevzeli nase s podpisom, in sporazum tudi ratificirata," je dejal. avv

“Če so oboji nezadovoljni, je sporazum dober”

Zagreb »Če je 60 odstotkov Hrvatov nezadovoljnih s hrvaško-slovenskim sporazumom in, če so mi prav povedali, prav toliko Slovencev s tem sporazumom ni zadovoljnih, potem je sporazum dober,« je dejal hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki še do nedavna ni bil preveč navdušen nad tem, o čemer sta se dogovorila premierja Kosorjeva in Pahor. Zdaj Mesić opozarja, da mora Hrvaška predvsem izbrati najboljše arbitre. Podobno kot v Sloveniji si hrvaški strokovnjaki, pravniki in politiki niso enotni glede tega, ali je sporazum dober za eno ali drugo stran oziroma ali res ponuja rešitev, po kateri Hrvaška ne bo »opeharjena«. Dvanajst strokovnjakov je zaskrbljeno opozorilo, da se podpisani sporazum o arbitraži precej razlikuje od tistega maja, ki ga je potrdil hrvaški sabor. Dr. Vidas, mednarodnopravni strokovnjak, pravi, da je celo v prevodu sporazuma vrsta napak, med drugim tudi ta, da EU določa arbitre, v resnici pa jih, pravi Vidas, potrjuje. Zato menijo, da bo Kosorjeva težko zbrala dvetretjinsko večino (102 glasova) za ratifikacijo. Predsedniški kandidat opozicijske SDP Ivo Josipović je dejal, da je večina Hrvatov proti sporazumu in da bi premierka to morala upoštevati. Preostali predsedniški kandidati se trenutno izogibajo temu vprašanju. Najbolj ogorčeni so istrski ribiči v Savudriji, Umagu in Novigradu, ki pravijo, da jih je Kosorjeva prodala ter da je vstopnico za EU plačala z morjem in ozemljem, zato že za soboto napovedujejo demonstracije na morju, prihodnji teden pa na kopnem, v Umagu.

Kronologija poskusov reševanja mejnega spora med državama

25. junij 1991 - Slovenija je sprejela temeljno ustavno listino o neodvisnosti in samostojnosti

19. julij 2001 - slovenska in hrvaška vlada sta potrdili osnutek sporazuma o meji, t.i. sporazum Drnovšek-Račan, vendar je Hrvaška kasneje od njega odstopila

10. junij 2005 - slovenska in hrvaška vlada sta podpisali brionsko izjavo o izogibanju incidentom

26. avgust 2007 - takratna premierja Janez Janša in Ivo Sanader sta na Bledu dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu.

19. december 2008 - Slovenija je blokirala enajst poglavij v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU, ker Hrvaška iz pristopnih dokumentov ni umaknila prejudicev meje

21. januar 2009 - evropski komisar za širitev Olli Rehn je predstavil prvi predlog za rešitev vprašanja meje

15. junij 2009 - evropski komisar za širitev Olli Rehn je predstavil drugi predlog, ki ga je Hrvaška zavrnila

31. julij 2009 - prvo srečanje premierjev Boruta Pahorja in Jadranke Kosor v Trakošćanu

11. september 2009 - dogovor Pahorja in Kosorjeve, da bo Slovenija umaknila blokado hrvaških pristopnih pogajanj, pogajanja o meji pa se bodo nadaljevala na podlagi 2. Rehnovega predloga

2. oktober 2009 - Slovenija je umaknila pridržke v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU

4. november 2009 - podpis arbitražnega sporazuma