Sindikati s stavko proti delitvi SŽ, Vlačič od reorganizacije ne bo odstopil

Železničarji bodo 4. novembra med 10. in 11. uro stavkali predvsem proti napovedani delitvi SŽ na infrastrukturni in prometni del. Ker minister za promet Patrick Vlačič (na sliki) ne namerava odstopiti od načrtovane reorganizacije SŽ, je tudi po napovedih sindikatov pričakovati še več stavk. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika)

"Nadzorniki se vpletajo v posle"

Kot je dejal predsednik sindikata strojevodij Zlatko Ratej, se nekateri nadzorniki vmešavajo v konkretne poslovne odločitve SŽ in predlagajo posamezne kadre. Očitek leti predvsem na predsednika Andreja Godca, ki pa očitke o slabem delu nadzornega sveta v celoti zavrača. "Komisije, ki smo jih oblikovali, predvsem tista za gospodarjenje, ki bo kmalu predstavila poročilo, so verjetno razlog za stavko," meni Godec. Kakšne nepravilnosti je komisija odkrila, za zdaj ne želi razkriti. Na očitke sindikatov, da iz SŽ na osnovi številnih izvajalskih pogodb odtekajo visoke vsote denarja, je Godec dejal, da so na pobudo predstavnikov, zaposlenih v nadzornem svetu, sprožili pregled vseh pogodb, sklenjenih v zadnjih štirih letih. Predstavniki sindikatov včeraj sicer niso razkrili nobene pogodbe ali pogodbenika, ki naj bi bili sporni.

Vlačič podpira nadzorni svet in zahteva reorganizacijo SŽ

Minister za promet Patrick Vlačič je v odzivu na napoved stavke dejal, da imajo nadzorniki njegovo podporo in da neomajno podpira tudi reorganizacijo SŽ. "Ta je nujna, bo pa dolgotrajna. Trajala bo od tri do pet let, a bo opravljena s socialnim čutom," je zatrdil minister. "Sprememb na SŽ ne samo podpiram, ampak jih bom tudi zahteval," je dejal in napovedal, da se bo SŽ v kratkem obiskal. Dodal je pa, da ni pričakoval, da bodo spremembe na SŽ stekle brez odpora.

Sindikati, kot je bilo razumeti, pričakujejo podpis dogovora z vodstvom SŽ, pogovore pa pričakujejo tudi s premierjem Borutom Pahorjem. "Znižali smo si plače, kar se še pri nas ni zgodilo. Vsi zaposleni smo prispevali, vodstvo in država pa ne," je opozoril Ratej, ki pričakuje razrešitev finančnega stanja SŽ. Tudi to je ena od stavkovnih zahtev.

Generalni direktor SŽ Goran Brankovič je dejal, da bodo preučili stavkovne zahteve, ki se nanašajo na vodstvo, in nanje odgovorili. "Pričakujem, da bodo pogajanja s sindikati potekala v konstruktivnem vzdušju. Moja vrata so vedno odprta za sodelovanje in dogovore, ki bodo koristili sistemu SŽ," je dejal.

"Cilj razbitja SŽ proizvodnja železničarskih tajkunov"

Ključna zahteva sindikatov je, da SŽ ostanejo enovito podjetje. Videti je, da je organizacija stvar lastnika, a zaposleni imajo pravico podati svoje mnenje, menijo sindikati in opozarjajo, da te možnosti niso imeli. Povezovanje s strateškim partnerjem, kot pravijo sindikalisti, zagotovo ni cilj razbitja SŽ. "Noben železničar ni zainteresiran za družbo, ki nima vpliva na infrastrukturo," je dejal Ratej.

Ratej opozarja, da je cilj razbitja okoriščanje posameznikov, še posebej gradbenega lobija. "Imeli bomo tajkune, ljudje bodo pa umirali. Na sužnjelastniški odnos delodajalcev ne bomo nikoli pristali," je dejal Ratej, ki pa ni želel omeniti nobenega konkretnega imena.

Letos kar 44-milijonska izguba, stroški stavke še neocenjeni

SŽ naj bi letos po besedah predsednika Sindikata železničarjev Slovenije Franca Zupanca končale s kar 44 milijoni evrov izgube. Koliko poslovne škode bo SŽ povzročila že napovedana enourna stavka, vodstvo družbe ne želi ugibati. Smo pa izbrskali podatke o stroških, ki jih je SŽ povzročila sicer peturna opozorilna stavka leta 2002 - ocenjeni so bili na dobrih 10.000 evrov. Primerjave so sicer izjemno težavne, saj se je od takrat obseg poslovanja SŽ precej povečal, prav tako cene. Za komentarje smo povprašali tudi pri Luki Koper in Feršpedu, vendar jih do konca redakcije nismo prejeli. Spomnimo pa, da je prejšnja vlada leta 2005 zaradi potreb po omejitvi gospodarske škode ob morebitni celodnevni stavki železničarjev sprejela poseben sklep o opravljanju železniškega prometa med stavko, in to na osnovi opozoril nekaterih podjetij. Luka Koper je takrat navajala, da ji je štiriurna stavka na SŽ leta 2003 povzročila slabih 28.000 evrov stroškov in 42.000 evrov izpada prihodkov. Opozorili so tudi na "izgubo ugleda transportne poti prek Kopra in tveganje za proizvodne procese v izvedbi "just in time" (gre za dostavo tovora ob točno določenem času) ter na pogodbene kazni.

SŽ s 23 svetovalci, 27-članski svet delavcev pa kar s 15 pomočniki

Sindikati so v minulih tednih napadli vodstvo SŽ zaradi številnih svetovalcev, kar 23, ki so jih te drago plačevale - osnovna mesečna bruto plača svetovalca se je po poročanju Večera gibala od 2212,50 do 6637,45 evra, kar bi na leto pomenilo od 0,61 do 1,83 milijona evrov. Toda kot razkrivajo podatki, ki smo jih pridobili na Dnevniku, tudi svet delavcev pod vodstvom Silva Berdajsa ne zaostaja po "najemanju" pomočnikov, seveda na stroške SŽ. 27-članski svet delavcev ima kar 15 pomočnikov, ki za njegove potrebe poklicno opravljajo delo. In koliko zanje plačujejo SŽ? Njihove plače so vezane na povprečno plačo v sistemu za šesto stopnjo izobrazbe, ne glede na to, kakšno formalno izobrazbo imajo, pravi naš vir. Povprečna bruto plača za letošnji september v SŽ za šesti tarifni razred znaša slabih 1500 evrov. To je več, kot je avgusta znašala povprečna plača v celotni Sloveniji (1415 evrov), in več, kot je znašala v dejavnosti prometa (1350 evrov). SŽ ti svetovalci sveta delavcev na leto stanejo minimalno okoli 270.000 evrov, najverjetneje pa še več, saj niso upoštevani dodatki k plači. Poleg tega pa je na osnovi participacijskega dogovora na sindikatih zaposlenih še sedem profesionalnih sindikalistov, delavski direktor in šest tajnic, opozarja naš vir. In ti naj bi SŽ na leto stali prek 500.000 evrov. Goran Brankovič zdaj svetovalce ukinja, vprašanje pa je, ali bo enako storil tudi svet delavcev s svojimi številnimi pomočniki.