Pred glasovanjem o sklepu o zahtevi za ustavno presojo je opozicija predlagala amandma, vendar ga predsednik DZ ni dal v obravnavo in razpravo. Kot je poudaril, je "amandma brezpredmeten in nesmiseln", saj je opozicijski predlog sklepa zgolj "zrcalna kopija" sklepa odbora za notranjo politiko.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je dejal, da mora predsednik DZ amandma dati na glasovanje. To določa poslovnik, ne pa predsednik DZ, je pojasnil in zatrdil, da je to zloraba zakona in poslovnika. "Slika dela DZ je odraz splošnega kaosa v tej državi," je prepričan vodja poslancev največje opozicijske stranke.

Še pred današnjo izredno sejo se je sestal kolegij predsednika DZ, na katerem je vodja poslancev SDS Jože Tanko dejal, da bi moral DZ na izredni seji najprej odločati o zahtevi za razpis referenduma o sodniških plačah, šele nato pa bi lahko odločal o ustavni presoji te zahteve. Predsednik DZ Pavel Gantar pa je zatrdil, da bi kršil poslovnik in zakon, če bi dal na dnevni red seje zahtevo za referendum.

Izredna seja se bi morala začeti ob 11. uri, vendar zaradi obstrukcije opozicijskih poslanskih skupin ni bilo kvoruma za glasovanje o dnevnem redu. Tako se je DZ znova sestal ob 14. uri, ko se je zbralo zadostno število poslancev.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so sklep o zahtevi za ustavno presojo podprli v koalicijskih SD, Zares, DeSUS in LDS, medtem ko so opozicijske SDS, SNS in SLS ustavni presoji nasprotovale.

Poslanci koalicije so poudarili, da noveli sodniške plače usklajujeta z odločbo ustavnega sodišča, po mnenju opozicijskih poslanskih skupin pa je povečanje sodniških plač v času gospodarsko-finančne krize neprimerno. Prav tako so opozicijski poslanci zatrjevali, da sta noveli ustavno sporni. Iz vrst koalicijskih poslancev pa so se slišali očitki, da opozicija glede sodniških plač nastopa demagoško in populistično.

Za koalicijo razprava o sodnikih demagogija

V razpravi o zahtevi za ustavno presojo zahteve za razpis referenduma o sodniških plačah je Darja Lavtižar Bebler (SD) dejala, da so v DZ danes priče populizmu in demagogiji s strani opozicije. Poslanec SDS Branko Grims pa je prepričan, da je nova ureditev sodniških plač sporna, zato je referendum po njegovem mnenju nujen.

Lavtižar Beblerjeva ugotavlja, da je bilo v razpravi slišati tudi nekaj razumnih in objektivnih ocen, ki se nanašajo na razmere v sodstvu. "Zagotovo je tudi prav, da smo zaskrbljeni, ko vemo, da so pri nas sodni postopki načeloma predolgi," je povedala, a dodala, da so to stvari, ki se jih je treba lotiti na preudaren način. Že nekaj let, je nadaljevala poslanka SD, "smo pravzaprav priče prepričevanju javnosti s strani SDS in SNS", da so sodniki "nekakšna družbeno škodljiva kasta" in da gre za "združbo lenuhov, ki delajo malo in še to slabo, za kar pa že danes prejemajo močno previsoke plače".

Poslanec SDS Branko Grims je trdno prepričan, da bi moral biti v času, ko se država sooča z gospodarsko krizo, temeljni kriterij pri sprejemanju katerekoli odločitve ta, "ali je tisti zakon oziroma akt razvojno naravnan, ali pa lahko še dodatno oteži življenje gospodarstvu".

Opozoril je še, da se z novo ureditvijo plač sodnikom vsa sredstva, ki so bila v preteklosti namenjena za čimprejšnjo odpravo sodnih zaostankov, zdaj prelivajo v neto sodniške plače. To pomeni, da bodo sodniki, ki so delali več, sedaj destimulirani za svoje delo, je še dejal. Prepričan je tudi, da nova ureditev sodniških plač krši ustavne pravice.

Za opozicijo višanje sodniških plač neprimerno

Franco Juri (Zares) je prepričan, da se v Sloveniji v opoziciji pojavlja "duh požigalništva". "Požigalništvo do vseh stebrov in do vseh ustanov, na katerih temelji država, in še posebej pravna država," je poudaril in zatrdil, da opozicijo motijo sodniki, računsko sodišče, ustavno sodišče, protikorupcijska komisija in varuh človekovih pravic.

"Opozicija bi najraje organizirala in sklicala referendum zato, in mislim, da pri tem zavestno deluje, da bi ustvarjala neustavne posledice, kajti gre predvsem za ustvarjanje takih razmer, kjer se bodo majali predvsem temelji pravne države," meni Juri. Obenem se je vprašal, ali bi bili isti poslanci pripravljeni ponuditi v referendumsko presojo lastne plače.

Poslanec SNS Silven Majhenič je dejal, da je bila sodniška stavka "izsiljevanje brez primere". Sodniki imajo trajni mandat in tudi splošno imuniteto, je dejal in pojasnil, da vsega tega poslanci nimajo. "Mi smo na preizkušnji vsake štiri leta," je dodal.

Poslanec SNS je prepričan, da sodniki ne razumejo, da je gospodarstvo v krizi, drugače ne bi tožili države za izplačilo razlike v plačah. Težave s sodniškimi plačami se ne bi zgodile, če bi sodniki to predlagali v času konjunkture, je prepričan. "Sodniki, tožilci in pravobranilci so v tem trenutku funkcionarji, ki organizirano nastopajo proti državi, vendar bi prav ta veja morala poskrbeti za ugled države, ne pa da ga ruši," je še dejal.

Predsednik odbora za notranjo politiko Vinko Gorenak (SDS) pa je v imenu predlagateljev sklepa o ustavni presoji dejal, da besede Lavtižar Beblerjeve, da so sodniki "družbeno škodljiva kasta" niso primerne. "Namreč tega jaz nisem slišal v razpravi in bi prosil, če takega, v vašem vas imenu prosi, da tega ne uporabljate," je dodal.

Državni zbor začel razpravo o zahtevi za ustavno presojo

Poslanke in poslanci so na izredni seji začeli razpravo o predlogu sklepa, da DZ zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o sodniških plačah pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Ta predlog sklepa odbora za notranjo politiko je predlagala koalicija. Vlagatelji zahteve za razpis referenduma pa so poslanci SDS in SNS.

V uvodu točke dnevnega reda je predsednik odbora DZ za notranjo politiko Vinko Gorenak (SDS) povedal, da "nastopa v vlogi predlagatelja, kot piše v dokumentih, ki smo jih dobili". Spomnil je, da so poslanci SDS in SNS v torek vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in noveli zakona o sodniški službi.

Odbor za notranjo politiko, je nadaljeval Gorenak, "je zadevo obravnaval pod naslovom, ki sem ga prebral". Koalicijska večina v odboru pa je nato sprejela sklep, "da razpravljamo o nečem drugem", je pojasnil. Tako je odbor sprejel sklep, da predlaga DZ, da ta od ustavnega sodišča zahteva ustavno presojo zahteve za razpis omenjenega referenduma, je pojasnil.

V sklepu, ki ga odbor predlaga v obravnavo in sprejetje DZ, tudi piše, da DZ meni, da bi z odložitvijo uveljavitve oz. morebitne zavrnitve obeh omenjenih novel lahko nastale protipravne posledice in neustavno stanje, je še dodal predsednik omenjenega odbora.

Kot je tudi dejal, so imeli v DZ popolnoma identično situacijo aprila, ko so predlagali referendum o zakonu o odvetništvu. "Tudi takrat je odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje sprejel sklep, da gremo najprej na ustavno sodišče z vprašanjem, ali ne bi nastale protipravne posledice," je dejal, a dodal, da je DZ na izredni seji aprila imel na dnevnem redu zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma.

"Ob istem državnem zboru in isti ustavi, ob istih poslovniških določilih in istih poslancih odločamo nekako drugače," je opozoril Gorenak. Ob tem je dejal, je s tem postavljen v situacijo, da na seji "odigram nekega klovna". "Kot predlagatelj naj najprej zagovarjam stališče, da gremo na ustavno sodišče, čez pet minut pa nekaj drugega," je opozoril.

Po njegovih besedah DZ ravna tako, kot si želi koalicijska večina. "Ne morete od mene pričakovati, da sem predlagatelj, aprila je bil predlagatelj Borut Sajovic," je še dejal predsednik odbora.

Predsednik DZ Pavel Gantar pa je nato dejal, da odloča tako, kot je treba.

Še pred začetkom predstavitve stališč poslanskih skupin je poslancem uspelo zbrati kvorum za glasovanje o dnevnem redu seje. Navzočih je bilo 47 poslancev.

Kot je znano, jim dopoldne zaradi obstrukcije opozicije ni uspelo zbrati zadostnega števila poslancev za omenjeno glasovanje. Po izglasovanju dnevnega reda so opozicijske poslanske skupine SDS, SNS in SLS končale obstrukcijo.

DZ naj bi obravnavi sklepa za ustavno presojo namenil sedem ur in pol.