V Guantanamu je trenutno zaprtih še 229 oseb. Le četrtini teh oseb bodo sodili, preostali so v preiskavi že bili spoznani za nedolžne. Prav zanje ZDA zdaj iščejo novo domovino, saj jih v njihove države izvora zaradi bojazni pred zasledovanjem tamkajšnjih oblasti ne morejo poslati. Obami težave povzročajo tudi mnogi kongresniki, ki nasprotujejo premestitvi nedolžnih zapornikov na ameriška tla.
Evropska unija je ta teden z ameriško administracijo dosegla prelomen dogovor, po katerem bodo nedolžni guantanamovci lahko prispeli tudi na evropska tla. Na tak način želi EU pomagati Washingtonu pri odprtju novega poglavja spoštovanja človekovih pravic. V skladu z dogovorom bo ameriška administracija državam članicam EU sporočila podrobne informacije o zapornikih, predvidenih za izpustitev. Vsaka država Unije se bo nato odločila, ali je pripravljena sprejeti katerega zapornika. Odločali se bodo od primera do primera. ZDA bodo prav tako sodelovale pri kritju stroškov namestitev zapornikov.
V Amnesty International Slovenije (AIS) menijo, da imajo sicer glavno odgovornost za odpravo pridržanj v Guantanamu ZDA. Hkrati pa pozivajo tudi druge države, naj ponudijo humanitarno zaščito tistim pridržanim, proti katerim ne bodo vložene obtožbe in ki se nimajo nikamor vrniti. "S tem bodo pomagale končati njihovo trpljenje, pa tudi pripomogle k zaprtju tega centra. Isti poziv seveda velja tudi za slovensko državo," je dejala Metka Naglič, predstavnica AIS. Amnesty International tudi poudarja, da bi vsak pridržani v Guantanamu, ki ni obtožen in ga ni mogoče zakonito vrniti v njegovo državo izvora ali prebivanja (ker bi bil na primer v nevarnosti mučenja ali drugega hudega kršenja človekovih pravic), moral dobiti možnost, da se ga izpusti na ozemlje ZDA.
Evropske države so precej časa kolebale glede sprejetja nekdanjih zapornikov. Predvsem jih je zanimalo, kakšno varnostno tveganje predstavljajo. Izpuščeni zaporniki se bodo namreč na šengenskem območju smeli prosto gibati, kar pomeni, da bodo lahko prehajali državne meje. Sprejetje posameznega nedolžnega zapornika bo izključna diskrecijska pravica države članice. Če bi se denimo za sprejetje nekdanjih zapornikov odločila Slovenija, ji Avstrija tega ne bi mogla preprečiti z vetom.
Po podatkih visokih evropskih uradnikov, ki so hoteli ostati neimenovani, bi države članice utegnile sprejeti okoli 60 nedolžnih zapornikov. Anthonyju Dworkinu z bruseljske skupine za razmislek (think-tank), European Council on Foreign Relations, se ta številka zdi prenapihnjena. "Bolj realistično je pričakovati sprejetje 15 do 20 oseb," pravi Dworkin.
Italijanski premier Silvio Berlusconi je pred dnevi kot prvi evropski državnik oral ledino in privolil v sprejetje treh zapornikov. Podoben korak so že napovedale Španija, Portugalska, Francija in Irska, medtem ko ameriškega bremena iz obdobja vladavine Georgea W. Busha ne nameravajo deliti Avstrija, Danska in Češka.
