Poslanci na "službenih" poteh: Med tistimi, ki na zasedanjih največkrat manjkajo, so Rop, Janša in Jelinčič

Majhna statistična analiza je pokazala, da na zasedanjih parlamenta največkrat manjka poslanec SD Tone Rop. 

97. člen poslovnika določa, da za dneve neopravičene odsotnosti s seje državnega zbora ali seje delovnega telesa poslancu ne pripada plača, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Toda, kaj pomeni neupravičena odsotnost? O tem govori 83. člen poslovnika. Takole je zapisan: "(1) Navzočnost na seji se ugotavlja z glasovanjem. Če zbor po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če zbor še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če zbor tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.

(2) Šteje se, da poslanec ni bil navzoč pri glasovanju, če ni bil navzoč pri tretjem glasovanju."

Uveljavljena praksa torej je, da se poslancu odtegne dnevni zaslužek, če ga ni bilo na tretjem preverjanju nesklepčnosti. Pa še takrat le izjemoma, kajti poslanec, ki napove obstrukcijo, plačo vseeno dobi, četudi ga med glasovanjem ni v dvorani. Povedano drugače, službe državnega zbora uradno ne preverjajo upravičenost odsotnosti poslancev, razen v omenjenem primeru tretjega glasovanja, če je bil zbor prej dvakrat nesklepčen. Takega primera, da bi torej poslancu, ki ga ni bilo pri glasovanju, to zaračunali pri plači, letos ni bilo. V prejšnjem mandatu je znan primer, ko je nekaj poslancev SD na tak način kaznoval takratni predsednik državnega zbora France Cukjati. A še takrat, kot priznavajo danes, po neumnosti niso napovedali obstrukcije. Če bi jo, bi jo odnesli bistveno bolj poceni.

Poslanci so v tem mandatu glasovali nekaj več kot 400-krat, na vzorcu 20 naključno izbranih glasovanj pa smo poskusili ugotoviti, kdo so poslanci, ki največkrat ne pritiskajo tipke za navzočnost pri glasovanju. V vzorcu je zajeto po eno glasovanje na dan zasedanja, kjer ni šlo za kakšne formalne sklepe.

Rekorder po abstinenci je poslanec SD Anton Rop, ki je manjkal 15-krat. Sledita mu vodja poslancev SNS Zmago Jelinčič (glasoval ni 14-krat) in poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli (13). Z 12 minusi na 20 glasovanjih je na četrtem mestu prvak SDS Janez Janša, na petem pa nepovezani poslanec Franc Pukšič. Relativno visoko število izostankov imajo še Janez Ribič iz SLS in Ivo Vajgl iz Zares (9), po 8 so si jih nabrali Branko Grims, Iztok Podkrižnik in Peter Verlič (SDS) ter Srečko Prijatelj (SNS). Sedemkrat, kar je več kot tretjina v analizo vzetih glasovanj, pa so manjkali Andreja Rihter (SD) in Cveta Zalokar Oražem (Zares), iz opozicije pa Marjan Bezjak, Milan Čadež in Miro Petek (vsi SDS), Gvido Kres, Jakob Presečnik, Radovan Žerjav (SLS), Miran Györek ter Bogdan Barovič (SNS).

Pogled na neudeležbo poslancev pri glasovanjih razkriva, da je med njimi relativno malo tistih, ki so hkrati tudi župani. Teh je v parlamentu 24 in med njimi izstopajo le dupleški Janez Ribič, ki je manjkal na polovici glasovanj, blizu so mu še Franc Pukšič (Destrnik), Bogdan Barovič (Trbovlje) in Vili Rezman (Ruše).

Kot že rečeno, gre za statistični vzorec glasovanj, zato je kakšen slabši ali boljši izid za posameznega poslanca lahko tudi igra slučajnosti. Toda, da prikaz v glavnem drži, kažeta odziva iz SDS in SNS. Tako Tanko (SDS) kot Jelinčič (SNS) sta v komentarjih, zakaj njuni poslanci ne hodijo na glasovanja, hitela dokazovati, da je rekorder Rop (SD), ne pa kakšen njihov poslanec (kar sicer ni nihče trdil). To dokazuje, da imajo vsaj vodje poslanskih skupin natančno evidenco glasovanj vseh poslancev.

Glasovanja pridejo na vrsto pozno popoldne ali zvečer. Včasih jih opravijo v nekaj desetih minutah, včasih zaradi velikega števila poslancev, ki hočejo pojasniti, kako bodo glasovali, trajajo več ur. Vodje poslanskih skupin prazne poslanske sedeže opravičujejo s tem, da imajo poslanci druge službene obveznosti zunaj parlamenta in posvetovanja med zasedanjem, da so na dopustu, bolehni ali na službenih potovanjih doma in po svetu. Medtem ko vodja poslancev SD Bojan Kontič odsotnosti svojih poslancev, zlasti Ropa, ni želel komentirati, vodja poslancev SDS Jože Tanko pojasnjuje, da so zraven le pri pomembnih glasovanjih. Pri glasovanjih, kjer zaradi glasovalnega stroja vladne večine ne morejo vplivati na odločitev, je njihova navzočnost manj pomembna, pravi in dodaja, da doslej niso poslance vladnih strank še nikoli prepričali z argumenti o kakšni dobri rešitvi.

Ko poslanec ves dan podpira lopato

"To je še ena od novinarskih napak," analizo odsotnosti poslancev med glasovanji komentira prvak nacionalne stranke Zmago Jelinčič. Po njegovem mnenju je napaka v nerazumevanju poslanskega dela in spominja na nekdanje čase, ko ni bilo pomembno, koliko je kdo naredil, ampak je bilo pomembno to, da je bil prisoten, četudi ni delal drugega, kot da je ves dan podpiral lopato.

Gantar: Naš parlament ni nič drugačen od drugih

Po mnenju predsednika državnega zbora Pavla Gantarja je težko pričakovati, da bi poslanci v dvorani sedeli ves čas od devete zjutraj do devete ali še bolj pozne ure zvečer. V tem pogledu naš parlament ni nič drugačen od drugih, pravi, saj se tudi drugje dogaja, da so denimo pri poslanskih vprašanjih v dvorani samo trije ali štirje poslanci, o čemer se je prepričal na lastne oči.

Pri glasovanjih, ki so vnaprej napovedana, se pričakuje, da se jih bodo poslanci udeležili - in večina se jih. Nenavzočnost pri glasovanjih pa je bolj vprašanje discipline v poslanskih skupinah. Pri nekaterih imenih, ki se pojavljajo med manjkajočimi, gre očitno za posebna razmerja v poslanski skupini. Gre za predsednike strank, vodje poslanskih skupin ali nepovezanega poslanca, ki očitno meni, da je njegova vloga pri glasovanjih manj pomembna. Pri nekaterih je odsotnost večja tudi zaradi službenih potovanj v tujino, ki jih je treba med zasedanji skrčiti na najnujnejša.