Finančni dolg analiziranih borznih skupin in družb se je samo lani povečal za 27 odstotkov, pri čemer analize kažejo, da je večina zmanjšala dolgoročno zadolženost, medtem ko se je obseg kratkoročnih posojil povečal za rekordnih 52,4 odstotka. Holdinške družbe, ki smo jih zajeli v analizi, bodo morale letos bodisi vrniti bodisi reprogramirati za slabi dve, borzne skupine pa za 2,8 milijarde evrov kratkoročnih posojil.

Zaradi prekomernega zadolževanja se je več pomembnejših slovenskih družb že znašlo na robu preživetja, visoki stroški financiranja pa utegnejo pomembneje ogroziti tudi njihov nadaljnji razvoj in širitev poslovanja. Letos bodo morale analizirane borzne družbe in skupine za plačilo obresti nameniti od 220 do 310 milijonov evrov, kar je celo več, kot je znašal njihov skupni lanskoletni dobiček. Tega je bilo namreč za le 125 milijonov evrov, brez upoštevanja "zgubarske" Skupine Istrabenz in Petrola pa so preostale borzne družbe in skupine ustvarile 400 milijonov evrov čistega dobička. Letošnji stroški obresti pri holdinških družbah, ki imajo po večini nižjo bonitetno oceno od družb iz realnega sektorja, se ocenjujejo na 110 do 160 milijonov evrov.

"TABELO SI LAHKO OGLEDATE TUDI NA TEJ POVEZAVI"

Med vsemi analiziranimi holdinškimi družbami in borznimi skupinami samo KS Naložbe in Aerodrom Ljubljana nimata niti evra finančnih obveznosti, zanemarljiv pa je tudi finančni dolgSalusa. Med preostalimi borznimi družbami bi se lahko najhitreje razdolžili Skupina Krka in Gea, saj bi morali za poplačilo finančnih obveznosti nameniti le sedemmesečni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), medtem ko bi Skupina Lesnina in Alpetour potovalna agencija za odplačilo finančnih obveznosti potrebovala devet mesecev oziroma leto dni. Glede na lanskoletno poslovanje bi analizirane družbe finančni dolg pokrile s tri- do štiriletnim EBITDA, pri čemer pa delež pokritja finančnih obveznosti z EBITDA pri kar 18 družbah oziroma skupinah znaša manj kot 20 odstotkov, kar posledično pomeni, da bi te družbe za vračilo posojil (brez dezinvestiranja) potrebovale več kot pet let. Najmanjši delež pokritja finančnih obveznosti z EBITDA ima Skupina Petrol, ki je lani zabeležila visoko izgubo, na spodnjem koncu lestvice pa so še skupine Sava, Slovenijales, Delo Prodaja, Istrabenz in Melamin. Ob upoštevanju lanskoletnih podatkov bi za odplačilo posojil omenjene družbe potrebovale 13 let in več.

Tako ne preseneča, da le redke družbe za letos napovedujejo nespremenjene oziroma celo večje investicije kot v minulem letu. Gorenje, Mercator, Petrol, Aerodrom Ljubljana, Iskra Avtoelektrika so le nekatere večje borzne skupine, katerih uprave so za letos napovedale drastičen rez investicij in naložb.

matjaz.polanic@dnevnik.si