Do kdaj bodo slovenski ljudje, naši državljani, takšne odločitve sploh še mirno prenašali, se je na primer vprašal poslanec SDS in predsednik notranjepolitičnega od bora v državnem zboru Vinko Gorenak. Zaradi teh in podobnih komentarjev si je prislužil ostre kritike iz vrst vladajoče koalicije in tudi nasvete, naj odstopi s položaja predsednika odbora.

Med Gorenakovimi kritiki je bil tudi podpredsednik parlamenta Miran Potrč (SD), ki je zavrnil vsako možnost, da bi bila ta odločitev ustavnega sodišča politično motivirana. Odločitev je bila res tesna, toda sodišče je odločalo po predpisanem postopku in v skladu s pooblastili, je dejal. »To je pač demokracija,« je tesen izid glasovanja komen tiral pravosodni minister Aleš Zalar.

Včerajšnja odločitev ustavnega sodišča, da bi morebitna referendumska zavrnitev novele zakona o odvetništvu, ki jo je podpisal novi pravosodni minister Aleš Zalar (LDS), je predvsem v vrstah parlamentarne opozicije naletela na ogorčene odzive. Tako je poslanec SDS in predsednik notranjepolitičnega odbora Vinko Gorenak ocenil, da je pičla večina petih ustavnih sodnikov podlegla odvetniškemu, finančnemu in še kakšnemu lobiju.

Odločila je, tako Gorenak, proti volji ljudi in volji parlamenta ter v nasprotju z ustavo. Po Gorenakovem mnenju njihova odločitev temelji na neresničnih informacijah, da odvetniki nočejo ponujati pravne pomoči in zastopati ljudi po uradni dolžnosti. Pa tudi, če bi to držalo, bi minister lahko samo v tem delu spreminjal lani sprejeto "Šturmovo" novelo tega zakona, ne pa tudi določil, da si bodo odvetniki od takrat sami določali tarife. To je, pravi Gorenak, udarec po žepu državljanov, zagotavljanja ministra Zalarja, da tarife ne bodo višje, pa so navadno slepilo.

Ustavno sodišče je znova dokazalo, da je prej kot strokovna politična ustanova, meni prvak SNS Zmago Jelinčič in dodaja, da je že od ustanovitve naprej delovalo v interesu vsakokratne vladajoče koalicije. Na Gorenakove neprimerne in žaljive, kot je dejal, komentarje se je odzval podpredsednik parlamenta Miran Potrč. Kažejo le na pomanjkljivo pravno kulturo poslanca SDS, ki je ni mogoče odobravati. Po mnenju predsednice LDS Katarine Kresal so Gorenakove kritike ustavnega sodišča in ustavnih sodnikov šokantne in nevredne demokrata, poslanca in doktorja znanosti in kar kličejo po njegovem takojšnjem odstopu z mesta predsednika notranjepolitičnega odbora. Kritiki se pridružujejo tudi poslanci Zares, ki se med drugim sprašujejo, ali je mogoče v prihodnje od Gorenaka sploh pričakovati, da bi lahko korektno in skladno s poslovnikom in ustavo opravljal funkcijo predsednika omenjenega delovnega telesa državnega zbora.

Pravosodni minister Aleš Zalar je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, katere posledica je prepoved zahtevanega referenduma, saj po njegovem mnenju zagotavlja dostop do brezplačne pravne pomoči sodišča tistim, ki si te zaradi slabih premoženjskih razmer ne morejo privoščiti. Pomembna je tudi ugotovitev sodišča, da je nova ureditev določanja odvetniških tarif skladna z ustavo. Na vprašanje, ali tarife, ki jih je lani sprejel državni zbor - po mnenju ustavnega sodišča na ustavno nedopusten način -, še veljajo ali ne, minister odgovarja, da ni nobene pravne praznine.

Napovedal je tudi, da bodo na pobudo ustavnih sodnikov začeli priprave na prenovo sistema referendumov pri nas. Vsi ustavni sodniki in Zalar ugotavljajo, da zdajšnja relativno na široko zastavljena ureditev naknadnega zakonodajnega referenduma omogoča, da eno samo teoretično protiustavno vprašanje blokira referendum o celotnem zakonu.

Da trditev ministra, vladajoče koalicije in večine v ustavnem sodišču o neustavnih posledicah "odvetniškega" referenduma ni niti teoretična, pa meni četverica ustavnih sodnikov, ki so odločbi nasprotovali. Po njihovem mnenju iz razpoložljivih podatkov ne izhaja, da so se odvetniki, kot so se napovedovale nekatere, a ne vse, njihove območne zbornice, izpisali iz seznamov za nudenje pravne pomoči in zastopanja po uradni dolžnosti. Nasprotno, pravosodni minister je sam poslancem poročal, da je bilo ob koncu marca letos na seznamih za nudenje brezplačne pravne pomoči 431, za zastopanje po uradni dolžnosti pa 239 odvetnikov. Enako ni poročil sodišč o tem, da bi bili zaradi tega zastoji in s tem do protiustavne posledice. Ob še nekaterih drugih zato po mnenju teh ustavnih sodnikov ne držijo nosilni argumenti odločbe.