Zunanji minister Samuel Žbogar je včeraj pozdravil načelni pozitivni odgovor Hrvaške na predlog komisarja Ollija Rehna o rešitvi mejnega vprašanja. Slovenija si bo za odgovor o predlogu, ki vsebuje "nekatere konstruktivne dvoumnosti, ki jih je treba razčistiti", vzela čas, s strokovnimi in politični posveti pa se trudi za pozitiven rezultat pogajanj, kjer bo po Žbogarjevih besedah "treba pokazati še nekaj več kreativnosti". O odgovoru na predlog evropskega komisarja bodo danes razpravljali predsedniki parlamentarnih strank, ki naj bi, potem ko so pripombe minule dni predstavili mednarodnopravni strokovnjaki, oblikovali več dopolnil. Vse bolj je jasno, da Rehnov predlog v nekaterih točkah za Slovenijo ni sprejemljiv.

Predlog, ki je na mizi, je osnutek, ne pa dokončno besedilo sporazuma za rešitev mejnega spora, zato bo Slovenija Bruslju poslala svoje pripombe, je včeraj potrdil zunanji minister Žbogar. Na zadnjem sestanku s komisarjem Rehnom ni bilo govora o tem, da je to zadnji predlog, predvsem pa ne, da je to predlog "vzemi ali pusti", poudarja Žbogar, ki vztraja, da so v kompromisnem predlogu upoštevane tudi zahteve Slovenije. Predsednik vlade Borut Pahor pa je včeraj znova napovedal, da bo Slovenija poslala odgovor v Bruselj predvidoma prihodnji teden in si bo vzela potreben čas, saj je po njegovem za tako pomembno odločitev potreben širok politični konsenz.

Se pa že zastavlja vprašanje, kako bo ravnala Slovenija, če evropska komisija ne bo upoštevala njenih predlogov. Več naših sogovornikov je včeraj poudarilo, da mora slovenska politika, še zlasti, če želi ohraniti verodostojnost pred domačimi javnostmi, pri svojih stališčih in zahtevah vztrajati. Če evropska komisija slovenskih predlogov ne bo sprejela, verjetno v Sloveniji ne bo nikogar, ki bi si upal zagovarjati soglasje Slovenije za sedanji Rehnov predlog, opozarja predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Ivo Vajgl (Zares), pri tem pa poudarja, da bi se bilo treba potruditi, da s Hrvaško rešimo dolgoletni spor. Je pa po njegovem iskanje absolutnega konsenza vseh političnih strank izguba časa, saj nekatere stranke ne bi sprejele nobene od mogočih rešitev.

Do kompromisnega predloga so zlasti kritični v SNS in SLS, da je odločna zavrnitev edini pravi slovenski odgovor na Rehnov predlog, pa so prepričani tudi v Zavodu 25. junij. Če stališča SLS ne bodo upoštevali, je treba predlog zavrniti, poudarja Radovan Žerjav. Prvak SNS Zmago Jelinčič pa je prepričan, da tudi s popravki, ki jih bo predlagala, Slovenija ne bo dosegla ničesar, zato bi morala predlog zavrniti.