Gaspari je predlog novih ukrepov danes na seji Ekonomsko socialnega sveta že predstavil socialnim partnerjem. Gradivo namenoma ni napisano v dokončni obliki, ker jih bodo še usklajevali s socialnimi partnerji, je pojasnil na novinarski konferenci po seji. Predloge zakonov bodo pripravile delovne skupine, sestavljene iz socialnih partnerjev in ministrstev.

Med ukrepi, ki jih vlada predlaga v okviru tokratnega, tretjega paketa protikriznih ukrepov, so ukrepi na področju politike zaposlovanja in ohranjanja delovnih mest ter programov usposabljanja, politike zagotavljanja socialne varnosti, javnega sektorja, izboljšanja poslovnega okolja zasebnega sektorja ter investicijske politike. Vse to so kratkoročni ukrepi, sledijo pa še predlogi strukturnih reform, ki naj bi jih začeli postopoma uveljavljati v letu 2010.

Med najpomembnejšimi ukrepi tudi subvencije za delavce na čakanju

Med najpomembnejšimi predlaganimi ukrepi je Gaspari izpostavil sprejem treh novih zakonov: o zagotavljanju subvencij delodajalcem za zaposlene, ki so napoteni na čakanje na delo, o enkratni solidarnostni pomoči socialno ogroženim ter o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev; poleg tega pa še povečanje spodbud podjetniškemu sektorju, uveljavitev ukrepa pomoči malih vrednosti podjetjem, dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada RS ter rebalans finančnih načrtov javnih zavodov. Ostali predlogi bodo lahko v DZ sprejeti v jesenskih mesecih, je dejal.

Sistem subvencioniranja polnega delovnega časa, ki se po zdajšnjem zakonu izteče s septembrom, naj bi podaljšali, je napovedal Gaspari. V ta ukrep je trenutno vključenih 400 podjetij z več kot 45.000 delavci, ki bi v primeru, da subvencij ne bi bilo, lahko brezposelni.

Kot novost vlada predlaga subvencije delodajalcem za zaposlene, ki jih napoti na čakanje na delo. Predvideno je, da bi delodajalec delavce, namesto da bi jih odpustil skozi program presežkov, za največ devet mesecev napotil na čakanje na delo. Vendar bo država ta sistem financirala le v primeru, da bo delodajalec jasno določil, katera delovna mesta morajo začasno opustiti in katera bodo v roku enega do dveh let ponovno potrebovali, poleg tega bodo morali delavcu v tem času zagotovil usposabljanje ali izobraževanje najmanj v obsegu ene tretjine delovnega časa.

Vlada namerava poleg tega okrepiti programe aktivne politike zaposlovanja ter preoblikovati program javnih del. Vanje naj bi se vključilo približno 10.000 ljudi, je ocenil Gaspari. Novemu položaju naj bi se prilagodil tudi Zavod RS zaposlovanje, in sicer z modernizacijo in reorganizacijo. Treba je zagotoviti večje število tistih, ki bodo delali na programih svetovanja, te pa zaokroževati v celote, ki se bodo ponujali posameznim skupinam iskalcev zaposlitve.

Na področju socialne varnosti vlada predlaga pripravo dveh novih zakonov: o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter o enkratni solidarnostni pomoči socialno ogroženim. S prvim naj bi poenostavili postopke, zagotovili večjo preglednost in učinkovitost sistema socialnih transferjev ter zmanjšali možnost zlorab in kopičenja pravic. Do enkratne solidarnostne pomoči naj bi bili upravičeni tisti z mesečnimi prejemki pod 70 odstotki minimalne plače. Za izplačilo te pomoči se bodo prerazporedila sredstva z ministrstva za obrambo. Vlada predlaga še prenovo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Javnofinančni primanjkljaj se utegne drugo leto povzpeti že na 6,2 odstotka BDP

Nove napovedi kažejo, da se utegne javnofinančni primanjkljaj letos povečati s 3,4 na 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je povedal Gaspari. Če se država ne bo odzvala, se utegne primanjkljaj prihodnje leto povzpeti celo do 6,2 odstotka BDP, je opozoril. Vlada bo tako pripravila predlog novega rebalansa letošnjega proračuna, poleg tega pa predlaga tudi nekatere ukrepe v javnem sektorju.
Med temi je Gaspari kot novost predstavil prilagoditev javnofinančnih načrtov javnih zavodov. Vodstva javnih zavodov v šolstvu, zdravstvu, visokem šolstvu in kulturi bodo morala v mesecu dni pripraviti predloge rebalansov svojih finančnih načrtov. "Ne zahtevamo znižanja plač, lahko najdejo prihranke na drugih področjih," je dejal Gaspari.

Izboljšanje poslovnega okolja naj bi dosegli s povečanjem spodbud podjetniškemu sektorju ter pomočjo male vrednosti podjetjem v višini 500.000 evrov. Za slednje bo na voljo 120 milijonov evrov evropskih sredstev. Minister je napovedal še uvajanje elementov zelene davčne reforme, povečanje sofinaciranja kmetijstva ter spremembe zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja, urejanja prostora, graditve objektov, pridobivanja zemljišč, javnega naročanja in dovoljenj za vgradnjo opreme. Brez spremembe te zakonodaje ne bo nobenih večjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, je ocenil Gaspari.

Vlada namerava izvesti le tiste investicije, ki so razvojno gledano najbolj konjunkturne, ostale pa zmanjšala ali ustavila, je napovedal Gaspari. Za deset odstotkov bo zmanjšala obseg javnih naročil ter dokapitalizirala Stanovanjski sklad RS. Ta bo kupil stanovanja, vendar ne po sedanjih cenah, temveč v Ljubljani npr. po 1300 evrov za kvadratni meter. "Ne bomo podpirali nerazumno visokih cen gradbenih podjetij," je dejal Gaspari.

Strukturne reforme, ki pa se še ne bodo začele letos, načrtuje vlada na področju zdravstvenega sistema, pokojninskega sistema, sistema socialne varnosti, trga delovne sile, javnega sektorja ... Izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema naj bi bila pripravljena letos jeseni, reforma pa predvidoma uveljavljena z letom 2011, je dejal Gaspari ter poudaril, da med predlogi ni podaljšanja delovne dobe.