Po enournem sestanku, na katerem so predsedniki vseh parlamentarnih strank včeraj dosegli ustni dogovor o sodelovanju pri pripravi t.i. protikriznih ukrepov, je premier Borut Pahor poudaril, da so se tako izognili nevarnosti, da bi se začela nekajtedenska usklajevanja besedila pisnega sporazuma o sodelovanju, medtem ko sta vlada in državni zbor dolžna čim prej reagirati na nastale negotove gospodarske razmere.

Vsak ukrep, ki bo pomenil blažitev krize, bo pred sprejemanjem na vladi in v parlamentu tako obravnavala tudi opozicija. In obratno, opozicija bo svoje predloge, preden jih bo vložila v parlamentarno proceduro, najprej v usklajevanje poslala vladi. Kot je povedal predsednik Zares Gregor Golobič, je to pomembno zato, ker imajo tudi predlogi opozicije javnofinančne posledice, ki jih najlaže predvidijo vladne službe. Janez Janša (SDS) pa je izpostavil, da je ravno ta dvosmernost odmik od partnerstva za razvoj, ki je veljalo v prejšnjem mandatu.

Kot je poudaril Janša, dogovor v ničemer ne zanika delitve oblasti na različne veje in v ničemer ne zmanjšuje odgovornosti vlade in parlamenta za sprejete rešitve, omogoča pa dodano vrednost pri iskanju rešitev, še preden gredo ukrepi v parlamentarno proceduro. "Če se vlada s temi rešitvami ne bo strinjala, jih ne bo sprejela. In če se opozicija ne bo strinjala s tem, kar predlaga vlada, tega ne bo sprejela. Tako pozicija kot opozicija imata povsem proste roke v parlamentarnem postopku," pravi Janša. To so poudarili tudi drugi prvaki strank, le Pahorjev poudarek je bil bolj na obvezi, da bosta z generalnim sekretarjem vlade upoštevala pripombe opozicije pri oblikovanju končnega predloga varčevalnih ukrepov. Te bi sicer vlada morala obravnavati že na današnji seji, a bo razpravo o tem preložila, saj imajo opozicijske stranke in poslanca narodnih skupnosti sedem dni časa, da se do njih opredelijo.

Prvak SLS Bojan Šrot je z dogovorom zadovoljen predvsem zato, ker se, kot je dejal, "koalicija zaveda, da je pamet pravično razdeljena stvar in da tudi mi iz opozicije imamo ideje, nekaj vemo in se zavedamo odgovornosti, ki jih imamo do državljank in državljanov. Zlasti kar se tiče ukrepov za bolj dinamičen oziroma gospodarski razvoj".

Katarina Kresal je dejala, so v LDS o tovrstnih dogovorih o sodelovanju še vedno zadržani. "Slovenija že ima partnerstvo za razvoj. Podpisale so ga štiri stranke koalicije, ki so se zavzele za razvoj," je dejala. Se pa po njenem zavedajo razsežnosti globalne krize in zato je prav, da si izmenjujejo predloge o izhodu iz te krize in si vnaprej povejo svoje mnenje.