Omenjena misel v nizu elektronskih sporočil in komentarjev kroži po svetovnem spletu, živahne pa so tudi razprave na spletnih forumih, v katerih je govor o vrnitvi v socializem. "Obseg krize kreditnega sistema, ki smo mu danes priče, dejansko pomeni krizo zaupanja v kapitalizem," pravi o dogajanju na svetovnih trgih docent za socialno filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Igor Pribac. "Če se javno o tem ne govori dovolj resno, ni čudno, da po elektronski pošti kroži Marx," ni presenečen Pribac.
Takšna sporočila "pričajo o manku ekonomske teorije, ki očitno sama tokratne krize ne zna misliti", meni asistent na oddelku za filozofijo dr. Luka Omladič. Takrat ko se gospodarska kriza tudi pojavi, se zato običajno začne sklicevati na Marxa, ki je v dobrih gospodarskih časih "bolj ali manj tabu". Trend se je po Omladičevem mnenju začel nakazovati že lani, ko je britansko obrambno ministrstvo v strateški študiji objavilo, da bo v prihodnosti srednji razred postal revolucionarni razred in tako prevzel vlogo, ki jo je Marx predvidel za proletariat.
V kapitalizmu so namreč dobički na koncu v zasebni lasti, stroške, ki nastanejo pri ustvarjanju teh dobičkov, pa nosi vsa družba, je na danes aktualno dejstvo opozarjal že Marx. "Ko je napovedal vse večje podružbljanje proizvodnje, je imel Marx še kako prav," trdi dr. Igor Pribac. "Smo v fazi podružbljanja izgub privatnega kapitala," o trenutni krizi še meni dr. Pribac, ki je prepričan, da bi doslednost terjala tudi ustrezno podružbljanje dobičkov.
Razočarani državljani, ki so na borzi izgubili svoje prihranke in terjajo reforme, še niso revolucionarni razred, strastne komentarje o koncu kapitalizma, ki krožijo na svetovnem spletu, miri dr. Luka Omladič. "Če kje, potem ta razred nastaja med množicami brezpravnih ljudi zunaj Evrope in Združenih držav Amerike," opozarja dr. Omladič. Po njegovem mnenju bodo njihove zahteve, če se bomo z njimi morali soočiti, zahtevale precej temeljitejšo globalno prerazporeditev bogastva, kot jo poznamo danes.
