Za plače poslancev gre več kot pol milijona evrov; Poslanci bi se radi več vozili s službenimi avtomobili

Ljubljana - Na novembrskem plačilnem seznamu državnega zbora je 88 poslancev, med njimi jih je nekaj že ministrov, nova generalna sekretarka in 44 nekdanjih poslancev ter nekdanji generalni sekretar. Skupno je šlo za novembrske plače več kot pol milijona evrov (596.178). Vendar vsi poslanci niso plačani enako. Najvišjo plačo ima predsednik Pavel Gantar (6233 evrov bruto), sledijo mu podpredsedniki, katerih plače so zaradi različnih dodatkov na delovno dobo različne – od 5728 (Miran Potrč) do 5478 evrov (Vasja Klavora).

Če bo generalna sekretarka upoštevala predloge poslanskih skupin, bo moral državni zbor kupiti še nekaj novih vozil. (Foto: Matej Povše)

Preostali poslanci so razdeljeni v šest plačnih razredov. Na vrhu (61. razred) sta vodji največjih poslanskih skupin Bojan Kontič (SD) in Jože Tanko (SDS). Prvi je dobil 5320, drugi pa 5552 evrov novembrske plače. Na dnu lestvice, v 54. plačnem razredu (3774 plus dodatek na delovno dobo), je 19 poslancev, ki nimajo nobene funkcije. Med njimi najdemo tudi Janeza Janšo, Franca Pukšiča (oba SDS), Francija Keka (Zares) in najmlajšega poslanca Dejana Levaniča iz SD.

Med nekdanjimi poslanci jih je 16, ki so prejeli več kot pet tisočakov nadomestila plače. Na vrhu lestvice je nekdanja poslanka madžarske manjšine Marija Pozsonec s 5588 evri, sledi pa ji Feri Horvat (SD) s 5398 evri.

Pred desetimi dnevi so vodje poslanskih skupin, razen Jožeta Tanka (SDS), pisali novi generalni sekretarki državnega zbora Mojci Prelesnik, naj popravi navodila o uporabi službenih avtomobilov. Ta zdaj med drugim predpisuje, da ima do stalne uporabe enega službenega avtomobila pravico poslanska skupina, ki ima najmanj deset poslancev, če jih je dvajset, do dveh avtomobilov in tako naprej. V prejšnjem mandatu so tako poslanci SDS imeli stalno na voljo tri in socialdemokrati ter poslanci NSi po en službeni avto. Po novem naj bi po en avto stalno imela vsaka poslanska skupina, poslanska skupina SDS bi obdržala tri, ključe treh avtov s karticami za gorivo in vinjetami pa bi v svojem predalu imel tudi sekretar poslanske skupine socialnih demokratov.

Državni zbor ima 16 službenih vozil. Trije audii A 6 in BMW 530 so namenjeni protokolarnim vožnjam, sedem Renaultovih lagun pa drugim službenim potem poslancev. Predsednik parlamenta je edini, ki ima stalno na voljo avto s šoferjem. Prednost uporabe avtomobilov s šoferji imajo podpredsedniki parlamenta, zatem vodje poslanskih skupin, sledijo predsedniki komisij in odborov, šele za njimi si jih lahko privoščijo tudi drugi poslanci. Poleg tega imajo v državnem zboru še dva Mercedesova protokolarna kombija. Drugi avtomobili (škoda octavia, fiat doblo in Renaultov megane) so na voljo tehničnim službam. Če bo generalna sekretarka predloge vodij poslanskih skupin upoštevala, bo treba kupiti še nekaj novih vozil.

Novo pravilo naj bi bilo tudi to, da bi te službene avtomobile lahko vozili tudi strokovni delavci v poslanskih skupinah, česar doslej niso smeli. Poslanci pa se bodo z njim lahko vozili tudi na sestanke in druge prireditve v svoje volilne enote, kar so doslej morali pokrivati z denarjem iz tako imenovanega poslanskega pavšala. Pavšal je neobdavčen denar, ki ga državni zbor uradno izplačuje poslancem za stroške opravljanja njihove funkcije v volilni enoti. Do leta 1995 je bil ta znesek, za katerega poslancu ni treba priložiti nobenega računa ali potrdila, da ga je res porabil - le enkrat na leto mora o teh aktivnostih formalno poročati mandatno-volilni komisiji - za vse poslance enak. To se zlasti poslancem iz oddaljenega Prekmurja ni zdelo pravično, kajti za vožnjo domov so jim štirikrat na mesec odobrili le denar za avtobusne vozovnice, oni pa so se vozili z avti, kar jih je stalo petkrat več. Od takrat naprej se pri določanju pavšala upošteva oddaljenost poslančeve volilne enote od prestolnice.

Razdeljeni so v deset skupin. Poslanci iz Ljubljane in okolice do Kranja ali do Grosupljega (do 30 km), teh je 17, dobijo 503 evre na mesec. Šestim poslancem, ki so doma do 50 kilometrov iz Ljubljane, pripada 553 evrov pavšala na mesec in tako naprej za vsakih 20 kilometrov po 50 evrov več. Najvišja pavšala, po 957 evrov, dobita poslanec madžarske manjšine iz Dolge vasi Laszlo Goncz in poslanec DeSUS Franc Jurša iz Branoslavcev, ker je njuna pot do volilcev daljša od 190 kilometrov. Bivši prometni minister Radovan Žerjav iz Murske Sobote je pri pavšalu za 50 evrov "krajši".

Poleg tega pavšala poslancem pripada še povračilo stroškov za njihove poslanske pisarne v volilnih enotah oziroma okrajih, kjer so bili izvoljeni. Po nekaj letih so si letos poslanci to vsoto zvišali na 200 evrov na mesec. V nasprotju s pavšalom državni zbor te stroške poslancem poplača le na podlagi podpisanih pogodb za najemnine prostorov in pogodb o delu za administrativno pomoč poslancem v teh pisarnah, kjer naj bi jih volilci lahko poiskali praviloma vsak ponedeljek, ki je rezerviran za to delovanje in se zato v parlamentu sestankov ne sklicuje na ta dan.

Poslanska stanovanja in telefoni

Poslanci, ki so doma več kot 60 kilometrov iz Ljubljane oziroma so bliže, a imajo slabe prometne povezave, si lahko najamejo enega od 49 službenih stanovanj državnega zbora. Stanovanja so različno velika, od 20 do 66 kvadratnih metrov, in so vsa v Ljubljani. Najemnina za najmanjše znaša približno 90, za največja pa okoli 287 evrov na mesec.

Poslancem zato, ker morajo biti stalno dosegljivi, pripadajo tudi službeni prenosni računalniki in telefoni. Po še veljavnem sklepu državni zbor poslancem in generalni sekretarki plača telefoniranje do vsote 3000 evrov na leto. Službene prenosne telefone imajo tudi sekretarji poslanskih skupin (do 1500 evrov) in drugi stalno dosegljivi uslužbenci državnega zbora (do 1260 evrov na leto). Vsem poleg tega, če potujejo službeno v tujino, pripada še do 12,6 evra telefonskih pogovorov na dan.

Dodatni plačni razredi na Pahorjevo osebno zaupanje

Vlada lahko javnemu uslužbencu, ki ga v službo v svoj kabinet vzame njen funkcionar, plačo zviša za pet plačnih razredov nad plačni razred, ki je za to delovno mesto določen po zakonu o plačah v javnem sektorju - denimo iz 44. (2549 evrov) v 49. (3101 evra) razred. Ta "dodatek" je zato, ker gre za ljudi v kabinetih, ki so vezani na osebno zaupanje funkcionarja in jim delovno razmerje preneha z dnem prenehanja mandata funkcionarja. Zato je njihova zaposlitev po prenehanju funkcije bolj negotova kot na primer zaposlitev javnih uslužbencev, ki imajo delovno razmerje v kabinetih sklenjeno za nedoločen čas in po prenehanju mandata posameznega funkcionarja ostanejo zaposleni v državni upravi.

Tako so povišanje plače med drugimi že odobrili osebnemu tajniku predsednika vlade Boruta Pahorja Matjažu Nemcu, svetovalcu predsednika vlade za gospodarstvo in energetiko Žigi Čebulju in svetovalki za odnose z javnostmi Špeli Vovk.