Borut Pahor (Foto: Luka Cjuha)
"Slovenija podpira vstop Hrvaške v EU, pri tem pa mora zavarovati svoje nacionalne interese. Ti so ogroženi spričo dejstva, da je Hrvaška poslala Evropski komisiji dokumente, ki bi jih kdo lahko razumel kot prejudiciranje določitve meje med državama na kopnem in na morju. Zato smo dali francoskemu predsedstvu ustrezno iniciativo, kako naj se stvar reši na način, da bo popolnoma jasno Hrvaški, Evropski komisiji, Svetu EU in vsem drugim, ki bi utegnili kdajkoli presojati vprašanje meje, da ta s poslanimi dokumenti s hrvaške strani ni bila prejudicirana," je jasno poudaril Pahor.
Odvisno od Hrvaške
Če bo ta pogoj izpolnjen, bo Slovenija po njegovih besedah proučila možnosti za soglasje "k temu, da se nekatera pogajanja odprejo in nekatera zaprejo". Če pa Hrvaška tega pogoja ne more sprejeti, tudi mi ne moremo sprejeti odločitve glede odpiranja oziroma zapiranja določenih spornih poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, je dodal premier.
Po njegovem obstaja možnost, da se še v času francoskega predsedstva, torej v teh dneh in tednih, najde rešitev, vendar je zaenkrat še prezgodaj napovedovati razplet. Najprej moramo počakati na odziv predsedstva na slovensko pobudo, nato pa še na odziv Hrvaške, pravi Pahor.
Močna zagotovila
Slovenija mora prejeti "močna zagotovila", da Hrvaška na nikakršen način ne bo prejudicirala meje, je poudaril premier in dodal, da je to "jasno sporočilo" predal vsem ključnim osebam v Bruslju, s katerimi se je sestal. Pred današnjim srečanjem s Pötteringom se je premier v torek sestal z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Javierjem Solano in namestnikom generalnega sekretarja Sveta EU Pierrom de Boissieujem, s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, komisarjem za znanost in raziskave Janezom Potočnikom ter komisarjem za širitev Ollijem Rehnom.
Pöttering je v izjavi poudaril, da je parlament naklonjen članstvu Hrvaške v EU in da je treba pokazati solidarnost. Izpostavil je nujnost dobrih medsosedskih odnosov. Treba je narediti vse, da se problem reši, dobro voljo pa morata, pravi, pokazati obe strani.
Parlament čaka na Swobodo
Pöttering je še povedal, da bo parlament počakal na poročilo poročevalca Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannesa Swobode - ta je sicer strankarski kolega Pahorja na evropski ravni, saj pripada skupini socialdemokratov (PES).
Pahor in Pöttering sta se sicer danes pogovarjala še o podnebnih spremembah in Lizbonski pogodbi - Slovenija je po besedah predsednika parlamenta vedno veliko prispevala k okrepitvi EU, sicer pa morajo vsi, pravi Pöttering, sprejeti evropski proces poenotenja in tako pritegniti kar največ volivcev na volitve v Evropski parlament, ki bodo drugo leto. To je odgovornost imajo tako lokalni in regionalni predstavniki kot tudi odgovorni na nacionalnih in evropski ravni, pomembno vlogo pa igrajo tudi mediji.
Z današnjim srečanjem s Pötteringom je Pahor sklenil dvodnevni obisk v Bruslju, ki je bil njegova prva pot v tujino po prevzemu premierskega položaja.
Swoboda: Upam, da bo Hrvaška sprejela pošteno ponudbo Slovenije
Ideja Slovenije je dobra ideja in iz Zagreba sem že prejel pozitivne signale, je glede nove pobude Slovenije za rešitev vprašanja pogajanj Hrvaške za vstop v EU danes v Bruslju dejal poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda. "Upam, da bo Hrvaška ponudbo sprejela, saj se mi zdi, da je ta zelo poštena," je dodal.
Po mnenju Swobode bi lahko predlagana rešitev pomenila pot naprej, sicer bodo pogajanja blokirana. "Mislim, da bi bilo treba ponudbo sprejeti. To je velik korak naprej," pravi evropski poslanec. Če namreč Hrvaška sedaj predloga Slovenije ne bo sprejela, "ji mora biti jasno, da leto 2009 za dokončanje pogajanj ne pride v poštev", je dodal.
"Hrvaška to ve in bilo bi zelo slabo, če ne bi bilo z njene strani jasnega odgovora. Če bi bil sam hrvaški premier, bi skočil na vlak, saj v prihodnjih tednih ne bo nove ponudbe, ki bi pospešila pogajanja," je bil jasen Swoboda. Slovenska ponudba tako lahko po njegovem pripomore k odprtju novih poglavij v pogajanjih Hrvaške za vstop v EU, saj morajo biti vsa poglavja odprta zelo kmalu, če želi Zagreb pogajanja zaključiti v letu 2009, je poudaril.
Swoboda je dejal, da je v stikih s slovenskim premierom Borutom Pahorjem, ki se je danes v Bruslju sestal s predsednikom Evropskega parlamenta Hansom-Gertom Pötteringom. Pöttering in Pahor sta govorila o približevanju Hrvaške EU, pri čemer je Pahor opozoril, da se državi "čas izteka". Slovenija je namreč francoskemu predsedstvu predložila pobudo za rešitev vprašanja nadaljevanja pogajanj, zdaj pa se mora do tega opredeliti Hrvaška. Slovenija vztraja, da dokumenti v pogajanjih na noben način ne smejo prejudicirati meddržavne meje.
Pöttering pa je po pogovoru s Pahorjem povedal, da bo Evropski parlament počakal na poročilo Swobode - ta je sicer strankarski kolega Pahorja na evropski ravni, saj pripada skupini socialdemokratov (PES). Swoboda je v torek v odboru za zunanje zadeve že predstavil prvi osnutek kratkega poročila za Hrvaško, za katerega je mogoče dopolnila vložiti do 16. decembra. V odboru bo poročilo predstavil konec januarja, glasovanje na plenarnem zasedanju pa je predvideno marca, je danes povedal Swoboda.
Poročilo daje Zagrebu vedeti, da mora opraviti svojo nalogo glede kriminala in korupcije. Omenjeni so tudi sosedski odnosi. "Dvostranski problemi ne bi smeli preprečiti Hrvaški vstopa v EU, hkrati pa sem dal jasno vedeti, da je treba najti rešitev vzporedno s pogajanji," je danes pojasnil Swoboda.
Kot izhaja iz osnutka poročila, parlament poudarja, da dvostranska vprašanja ne bi smela biti ovira za pristop, vseeno pa poziva hrvaško vlado in vlade sosednjih držav, naj hitro rešijo vsa odprta vprašanja. Parlament sicer izraža pohvale Hrvaški za dobre rezultate, ki jih je v letu 2008 dosegla pri sprejemanju zakonodaje in uresničevanju reform, potrebnih za članstvo v EU.
V osnutku poročila je še zapisano, da parlament verjame, da je mogoče izpolniti cilj sklenitve pristopnih pogajanj v letu 2009, pod pogojem, da bo hrvaška vlada okrepila svoja prizadevanja pri obravnavanju nekaterih občutljivejših vprašanj, povezanih s pristopnim procesom in končno tudi na teh področjih izpolnila referenčna merila, ob tem pa pozdravlja dejstvo, da je hrvaška vlada končno sprejela ukrepe za spopadanje s korupcijo in organiziranim kriminalom.
V osnutku poročila tudi piše, da so potrebna prepričljivejša prizadevanja v sektorju sodstva, da pa je parlament zadovoljen s svobodo tiska na Hrvaškem, vendar opozarja na nedavne primere zastraševanja in celo umorov novinarjev, ki so raziskovali primere korupcije in organiziranega kriminala. Zato poziva policijo in sodstvo, naj odločno ukrepata za preiskave in sodni pregon v teh zadevah.
Poslanec iz Slovenije Jelko Kacin (ALDE/LDS) je ob obravnavi poročila Swobode o napredku Hrvaške v letu 2008 dejal, da je "prav in korektno", da se vzpodbuja Hrvaško v njenih prizadevanjih za vstop v EU. "V EU želimo, da Hrvaška v pogajanjih čim prej zapre vsa poglavja. Kljub temu pa smo se na primeru Bolgarije in Romunije naučili, da ni modro govoriti o izsiljenih datumih," je dejal.
"Menim, da bi bilo bolje Hrvaško pozvati k čim hitrejšemu zaključku pogajanj, kot da določamo skrajne in prisilne roke. V tem trenutku lahko samo ena vlada upočasni hrvaška pogajanja z EU in to je hrvaška vlada. Težave Hrvaške bi bile slab zgled za vse druge države Zahodnega Balkana," meni poslanec, ki je opozoril še na na odnos Hrvaške do tujcev in pozval k pospešenem vračanju premoženja ter opozoril na hrvaško upravljavsko sposobnost pri črpanju kohezijskih sredstev.
Dnevnik.si
















Komentarji