Za začetek se mora oblast umakniti z avtonomnih družbenih področij, na katera je posegla. Družbi mora omogočiti neovirano delovanje in razvijanje podsistemov. Sposobni ljudje morajo imeti prost dostop do javnih funkcij, na katerih bodo lahko delovali v dobro vseh državljanov. Sodstvu je treba povrniti ugled in zagotoviti spoštovanje odločb ustavnega sodišča. Izbrisani - tudi ta odločba ustavnega sodišča ni upoštevana - so eden od (izvirnih) grehov, ki Sloveniji otežujejo dihanje.

Kot pravi Blaž Kovač z AI Slovenija, mora vlada za ta greh najprej prevzeti odgovornost in se šele nato birokratsko lotiti reševanja njihovih usod. Tudi mediji morajo zadihati: medijska zakonodaja - kot pravi dr. Sandra Bašić-Hrvatin, mora biti ta sprejeta z javno razpravo - naj natančno opredeli, kje so meje poseganja lastnikov in politike v javno komuniciranje. Te meje morajo biti postavljene karseda na široko. Policija se mora vrniti v službo državljanov, priporoča nekdanji šef kriminalistov Marjan Erhatič. Predvsem mora natančneje slediti zakonskim okvirom, ki opredeljujejo njene naloge.

Na ekonomskem področju se mora vlada lotiti umirjanja nestabilnosti bančnega sistema; negotovost, ki se je k nam privalila z razrvanih tujih finančnih trgov, se povečuje tudi zaradi zadolženosti podjetij - te pa so posledica nekaterih družbeno neodgovornih menedžerskih odkupov. Energetsko odvisnost države je treba zmanjšati, kar bi bilo mogoče doseči z naložbami v nove elektroenergetske zmogljivosti.
Kot pravi dr. Jože Mencinger, se Slovenija sooča z neučinkovito izobraževalno strategijo. Nenehno spreminjanje šolskega sistema, od osnovne šole do univerze, kakovosti izobraževanja ni izboljšalo. Mencinger upa, da bo zdaj sistem sam izločil nepravilnosti, saj si ne želimo več novih reform. Na drugi strani kulturniki opozarjajo, da je kultura v krizi že vse od osamosvojitve. Četudi je, kot nas učijo, kultura temelj naroda in njegovega preživetja, pa je proračunski delež, namenjen zanjo, manjši kot v razvitih državah, denimo v Franciji.

Nedopustno je, da tako imenovani mešani zdravstveni sistem, po katerem v zdravstvenih domovih delujejo tako zaposleni zdravniki kot zdravniki koncesionarji, ni zakonsko urejen. Dr. Maks Tajnikar opozarja tudi, da je treba potegniti jasno mejo med zasebnim in javnim zdravstvom.
Vlada mora priskočiti na pomoč slovenskim kmetom in jim zagotoviti pravočasno izplačevanje subvencij, saj bodo ob rastočih cenah mineralnih gnojil le tako lahko konkurirali kmetom v okoliških državah. Obenem pa je treba upoštevati, da prihodnost prinaša tudi negotove okoljske spremembe. Natančneje je treba opredeliti pojem »trajnostni razvoj« in pri tem ravnati odgovorno: naravo, ki nas živi in jo v ta namen izčrpavamo, je treba ohraniti tudi za prihodnje generacije.