Ker je MOL 43,7-odstotni lastnik Javne razsvetljave, ki je že dobro desetletje privatizirano (Enlux je delnice kupoval od zaposlenih), ker je delež MOL v družbi vreden približno 13 milijonov in ker Javna razsvetljava zaposluje 117 delavcev, se trije novi lastniki Enluxa sprašujejo, ali je odvzem koncesije Javni razsvetljavi, ki iz naslova koncesijskih storitev za MOL ustvari dobro tretjino prihodkov, sploh v javnem interesu.

»Pred zadnjimi lastniškimi spremembami so bili zaposleni in MOL v Javni razsvetljavi dobri partnerji. Po mojem mnenju je bila takšna lastniška struktura tudi najbolj primerna; prek nadzornega sveta je MOL nadziral poslovanje, zaposleni pa so bili kot solastniki bolj motivirani za delo. Novi lastnik je to razmerje porušil, zato bo MOL zaščitil javni interes. Sprememba lastniških razmerij nam namreč omogoča, da prekinemo koncesijsko pogodbo, kar bomo tudi storili. Med drugim se Javna razsvetljava ukvarja s semaforizacijo, zaporami in barvanjem cest. Ali to ne spada pod dejavnost MOL? Zakaj bi torej denar Ljubljančanov dajali nekemu zasebnemu podjetju,« pojasnjuje Janković.
Po njegovem prepričanju je odvzem koncesije in prenos javne razsvetljave ter drugih storitev na MOL absolutno v javnem interesu: »Podjetje ali oddelek MOL, ki se bo s tem ukvarjalo, ne potrebuje dobička, ampak le razvojne možnosti. Pri javni infrastrukturi tudi ni smiselno javno-zasebno partnerstvo. Medtem ko so v javnem interesu čim bolj kakovostne storitve, je v zasebnem interesu čim večji dobiček,« dodaja Janković.

Na drugi strani je eden od lastnikov Enluxa Tadej Počivalšek prepričan, da spremenjena nova lastniška razmerja v Javni razsvetljavi ne prinašajo nobenih sprememb: »V Javno razsvetljavo smo vložili precej lastniških in dolžniških virov, zato nam je v interesu, da podjetje posluje najmanj tako dobro, če ne bolje, kot je doslej. Če bo koncesijska dejavnost prenesena na novo podjetje v lasti MOL, bodo potrebna vlaganja v infrastrukturo v višini 10 milijonov evrov. Ali ni bolj smiselno ta denar porabiti za vrtce, študentske domove in podobno?« se sprašuje Počivalšek. Ob tem opozarja, da je res, da lahko MOL zaradi lastniških spremembe razdre koncesijsko pogodbo, vendar mora najti ustrezno tehnično zamenjavo. »Te pa po naših ocenah nima in je tudi v prihodnjih letih ne bo imel,« dodaja Počivavšek.

Sicer pa je po trditvah naših virov MOL v preteklosti z dokapitalizacijo v višini približno enega milijona evrov poskušal pridobiti večinski delež v Javni razsvetljavi. Poleg tega je zaposlenim za delnico sprva ponujal 82 evrov (Enlux je delnice kupoval po 83 evrov za delnico), ko je bil prevzem že zaključen, pa je ponudbo dvignil na 86 evrov. »To ne drži. Ko so se na MOL obračali posamezni delničarji, smo jim pojasnili, da za delnico ponujamo 86 evrov. Vodstvo Javne razsvetljave je delnice prodalo Enluxu kljub temu, da je trdilo, da jih bo za 10 odstotkov nižjo ceno prodalo MOL, češ da je to v njihovem interesu. Hkrati je vodstvo Javne razsvetljave zavajalo zaposlene, da MOL želi kupiti samo sedemodstotni delež družbe, kar pa ni res, saj smo bili pripravljeni kupiti vse delnice,« opozarja Janković. »MOL zaposlenim ni poslal nobene zavezujoče ponudbe za odkup vseh delnic, mi pa smo to storili,« pa pravi Počivavšek.


sebastjan.morozov@dnevnik.si