Miškovič bo moral noč preživeti na gori; reševalci so z njim že navezali stik

Pavle Kozjek (na levi) in Dejan Miškovič. (Foto: Uroš Praš)

Kot je zapisano na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije (PZS), sta po doslej zbranih podatkih Pavle Kozjek in Dejan Miškovič 25. avgusta preplezala steno 7273 metrov visoke himalajske gore in se na grebenu med obema vrhovoma razvezala.

Takoj nato se je pod Pavletom Kozjekom odlomila snežna opast, zaradi česar je padel čez steno. Miškovič je ostal sam in brez večine opreme, a s satelitskim telefonom. Obvestil je tretjega člana odprave Grega Kresala, ki je bil zaradi bolezni že doma, in začel sestopati na drugo lažjo stran gore.

Z Miškovičem so že navezali stik po telefonu

Po najnovejših podatkih PZS je Dejan Miškovič v dobri kondiciji že na višini blizu 5000 m. Kot je med drugim povedal načelnik Komisije pri PZS za odpravo v tuja gorstva Tone Škarja, je največ možnosti za uspešen razplet v tem trenutku potekajoči akciji slovenskih alpinistov K-7 in pakistanske helikopterske enote. Trije člani himalajske odprave na K-7 (vodja te odprave je Aleš Česen) so tako že pod Mustagh Towerjem in so navezali stik z Miškovičem po satelitskem telefonu.

"Helikopter danes višje ni mogel leteti zaradi močnega vetra, zato bo poskušal v sredo še enkrat," je dejal Škarja. Miškovič pa bo očitno še eno noč preživel na gori, je pa v dobrem stanju, zato ga dodatna noč v gori ne skrbi, je še povedal Škarja.

Kot je v izjavi za medije danes povedal govorec zunanjega ministrstva Bojan Brezigar, je podjetje Askari Aviation, ki sodeluje v reševanju Miškoviča, napovedalo nov poskus reševanja v sredo okoli 14. ure po lokalnem času. Brezigar je dodal, da so informacije v zvezi z Miškovičem, ki jih je od planincev dobil zunanji minister Dimitrij Rupel, "ohrabrujoče in smo lahko optimisti glede možnosti rešitve". Kot je še povedal Brezigar, so po nepotrjenih informacijah reševalci Miškoviču uspeli posredovati nekaj hrane in opreme.

Kozjeka morda ne bodo nikoli našli

Kozjek je po besedah Škarje padel 2000 metrov globoko, tako da za njegovo preživetje ni upanja. Uradno je sicer še pogrešan, dokler ga ne najdejo ali tega komisijsko ne potrdijo.

Pri iskanju Kozjeka pa bodo naredili prelet, da bi ugotovili, ali so sploh kakšne možnosti, da ga najdejo, je dejal Škarja. Po njegovih besedah je veliko več možnosti, da ga ne najdejo. Kot je pojasnil, ljudje ponavadi padejo v razpoke pod pobočjem, potem pa jih zasujeta še sneg in led.

Himalajo je prvič osvojil že pred 25 leti

Pavle Kozjek je izkušeni slovenski alpinist z več kot 20-letnimi izkušnjami tako pri vzponih v domačih gorah ter v tujih gorstvih Alpah, Dolomitih, Andih, Himalaji.
Po vzponih v domačih gorah, Alpah in Dolomitih se je 1983 udeležil svoje prve himalajske odprave, v naslednjih letih pa plezal v različnih stenah sveta, od kalifornijskega El Capitana in patagonskega Cerro Torreja do Himalaje in Karakoruma.

"Na sedemnajstih odpravah sem splezal na štiri osemtisočake, tri sedemtisočake in vrsto šesttisočakov in opravil okrog 1100 vzponov, od tega mnogo tudi sam," je Kozjek zapisal na svoji spletni strani. Kot prvi Slovenec je leta 1997 na vrh najvišje gore sveta Mt. Everest priplezal brez dodatnega kisika, med njegovimi uspehi je tudi prvenstveni vzpon v alpskem stilu v južni steni Šiša Pangme (8017 m) in prva smer v vzhodni steni Cerro Torre. Šiša Pangma je leta 1989 dobila Slovenski steber 8, 'himalajski davek' pa je bil par prstov na nogi, je v svojem slogu na spletni strani še zapisal Kozjek.

Kozjekovo plezanje se je začelo v dolini sredi Polhograjskih dolomitov, v Setnici, kjer je preživljal otroška leta. "Dolina je med domačini poznana kot Mačkov Graben. Krušljive skale nad domačo hišo so bile moj prvi plezalni vrtec. Čeprav zdaj z Nado in Ano Karin živim v Ljubljani jih še vedno rad obiščem," je še zapisal. Kozjek se je rodil 15. januarja 1959.