Zanimalo nas je, kako posledice finančne krize, ki pretresa svetovne borze in poslovne banke, razumejo Slovenci in ali napovedi o podražitvah posojil že vplivajo na odločitve o upravljanju z našimi financami v prihodnosti.
Raziskava javnega mnenja, ki smo jo opravili pred včerajšnjim praznikom, je pokazala, da skoraj 15 odstotkov gospodinjstev načrtuje, da se bo v prihodnjih dveh letih (dodatno) zadolžilo, pri čemer pa delež tistih, ki se nameravajo zadolžiti, seveda pada s starostjo in nižanjem izobrazbe. Najpogostejši razlog za to dodatno zadolževanje so načrti, ki so povezani z naložbami v nepremičnine: velika večina respondentov (74,9 odstotka) je tako navajala, da bodo morali najeti posojilo, ker bodo kupili, gradili ali obnavljali nepremičnino. Drugi najpogostejši razlog prihodnjega zadolževanja prebivalstva pa so načrtovane naložbe v vozni park - 22 odstotkov vseh, ki naj bi se zadolžili v prihodnjih dveh letih, bo pri bankah povpraševalo po posojilih za nakup avtomobila.
Predvidevamo lahko, da so načrtovane naložbe v nepremičnine povezane tudi s prevladujočimi pričakovanji, da se bodo te v Sloveniji še naprej dražile. Strokovnjaki za cene na trgu nepremičnin v zadnjem času, tudi na osnovi ameriških izkušenj, trdijo, da se bo rast cen nepremičnin v Sloveniji ustavila oziroma da se bodo nepremičnine celo začele ceniti, vendar pa jim pretežni del javnosti ne verjame ali pa njihova sporočila javnosti še niso dosegla: kar 69,5 odstotka respondentov je tako med anketo navajalo prepričanje, da se bodo nepremičnine še naprej dražile. Če se bodo torej napovedi o pocenitvah nepremičnin uresničile, posojila pa se bodo dražila, se utegnejo tudi slovenski posojilojemalci znajti v težavah.
Sicer pa aktualna kriza na kapitalskih in posojilnih trgih med Slovenci odmeva na način, da jih približno ena tretjina zagotavlja, da bodo odslej previdnejši pri odločitvah o svojem prihodnjem zadolževanju, dobra polovica pa napoveduje, da ta kriza na njihove odločitve o prihodnjem zadolževanju ne bo vplivala. Delež respondentov, ki pravi, da bodo pri zadolževanju odslej bolj previdni, se znižuje z višanjem izobrazbe.
