Pri vrhu smo tudi pri dolžini dela, (ne)zadovoljstvu z delovnimi razmerami, (ne)usklajenosti delovnega in prostega časa ter stopnji ustrahovanja in nadlegovanja na delovnem mestu. Po drugi strani ima samo šest članic nižje plače kot Slovenija.

Na lestvici intenzivnosti dela za leto 2005 (delo pri zelo visoki hitrosti, kratki roki) je Slovenija med vsemi državami EU na 1. mestu, pred Finsko in Švedsko. Občutek intenzivnost dela je pri nas dvakrat večji kot v Latviji.

Leta 2000 je bila Slovenija po intenzivnosti dela na zadnjem, 27. mestu, v petih letih se je občutek intenzivnosti več kot podvojil. Podobnega skoka ne beležijo nikjer drugje. Še najbližji so nam Danci, Španci in Grki, ki zaznavajo približno trikrat nižjo rast intenzivnosti dela kot Slovenci.

Takšna intenzivnost, naj bo objektivna ali subjektivna, pušča posledice. Po odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih težav smo Slovenci prav tako na 1. mestu v EU. Povprečna odsotnost na zaposlenega v Sloveniji znaša skoraj devet dni na leto, kar je dvakrat več, kot je povprečje EU. Poleg tega več kot 60 odstotkov Slovencev meni, da delo vpliva na njihovo zdravje. Slabši občutek imajo le še v Grčiji, na Poljskem in v Latviji.

Več kot četrtina dela šest dni na teden

Nadure dela skoraj polovica Slovencev, s čimer smo na tretjem mestu za Čehi in Italijani, z nedeljskim delom, ki ga opravlja dobra petina zaposlenih, pa smo na šestem mestu v EU. Prvi so Švedi. Skoraj osem odstotkov Slovencev dela sedem dni na teden, 28 odstotkov pa šest dni na teden. To nas uvršča na 7. mesto v evropski sedemindvajseterici. Več kot 48 ur na teden dela 17 odstotkov zaposlenih v Sloveniji (9. mesto v EU).

Pri vrhu smo tudi glede nezadovoljstva z delovnimi razmerami (nezadovoljna je skoraj tretjina zaposlenih), kjer zasedamo 6. mesto, medtem ko smo pri (ne)usklajenosti delovnega in družinskega oziroma prostega časa, s čimer je nezadovoljna četrtina zaposlenih Slovencev, na negativnem 8. mestu. Na vseh omenjenih štirih lestvicah so se najslabše odrezale nove članice in Grčija.

V vrhu tudi v zvezi s pogodbami za določen čas

Po številu pogodb za določen čas, ki seveda ne zagotavljajo enake stopnje socialne varnosti kot delo za nedoločen čas, smo v Sloveniji na 4. mestu. Večji delež takšnih pogodb imajo v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem. Glede na to, da je skoraj 80 odstotkov novih zaposlitev v Sloveniji le še za določen čas, je povsem mogoče, da smo v zadnjem letu pridobili še kakšno mesto.

Glede ustrahovanja in nadlegovanja na delovnem mestu je Slovenija zasedla 10. mesto, medtem ko ženske huje ustrahujejo in nadlegujejo le še v šestih članicah. Na neslavnem vrhu so Finci, Nizozemci in Luksemburžani.

Zadovoljni smo lahko le pri štirih kriterijih. Po udeležbi pri dobičku podjetja smo na drugem mestu, in sicer za Slovaki, pri plačilu za neugodne delovne pogoje pa smo tretji, in sicer za Čehi in Slovaki, glede števila žensk na vodilnih delovnih mestih (več kot tretjina) smo peti, pri deležu dodatnega usposabljanja zaposlenih pa s skoraj 50 odstotki na sedmem mestu. Na obeh zadnjih lestvicah so prvi Finci.