Tako je Marko Puschner iz nepremičninskega spletnega portala Slonep ugotovil, da se cene stanovanj v Ljubljani očitno približujejo zgornji meji nakupne sposobnosti prebivalstva, kar naj bi bili prvi znaki za morebitno daljše obdobje počasnejše rasti cen.

Umiranje cen so opazili tudi na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, njegovega direktorja Primoža Pirca pa "veseli, da je tudi instrumentarij Slonepa zaznal podobne procese kot jih na stanovanjskem skladu že nekaj tednov". Pirc je prepričan, da bo gibanje še veliko bolj odločno usmerjeno v padaje cen v trenutku, ko bo sklad začel graditi v Ljubljani.

Umirjanje rasti je opazno tudi po besedah Andreja Kuplenka iz nepremičninske družbe ABC nepremičnine, ki pa dodaja, da to ne pomeni konca rasti ali celo upadanja. "Iluzorno je pričakovati, da se bo rast cen ustavila. To še posebno velja za nepremičnine v središču mesta oziroma v razdalji petnajst minut hoje od njega, njihova rast bo povprečno okoli sedem odstotkov na leto," napoveduje Kuplenk.

Evrsko zaokroževanje

Goran Narič iz agencije Agma po drugi strani trdi, da je rast cen v zadnjih mesecih še večja, predvsem po zaslugi prehoda na evro, ki je povzročilo zaokroževanje navzgor. Precejšen skok naj bi se pojavil po 20. februarju, ko je državni stanovanjski sklad objavil rezultate zadnjega razpisa in je veliko ljudi ostalo praznih rok ter se usmerilo na prosti trg stanovanj.

Podobno menijo v agenciji Metropola, lansko rast so ocenili na približno 15-odstotno, "še vedno pa nismo opazili trenda umiritve cen". Razlog je po njihovem v velikem povpraševanju, ki močno presega ponudbo.

Tudi v združenju za poslovanje z nepremičninami pri GZS omenjenega trenda umirjanja cen še niso zaznali. Vendar sekretar združenja Anton Kožar ob tem dodaja, da že nekaj časa opozarjajo na tri razloge, ki napovedujejo ustavitev rasti in celo morebitno zniževanje cen. "Lani so se zaradi višjih kreditnih obresti povečali stroški financiranja, precej več od inflacije so narasli stroški za gradnjo stanovanj, cene pa so zrasle veliko bolj kot dohodki na zaposlenega. Vse to pomeni, da so bila stanovanja lani v povprečju manj dostopna," trdi Kožar.

Ugibanja o balonu

Že nekaj časa se pojavljajo ugibanja, da rasti povpraševanja in s tem cen ne dviguje samo dejanska potreba po stanovanjih, ampak vse bolj tudi špekulativni kapital, ki išče hitre dobičke v visoki rasti. "Ob prehodu na evro v letu 2007 se je na nepremičninski trg zagotovo preneslo precej kapitala z valutno-menjalniškega trga," meni Kožar.

To vpliva tudi na ugibanja, ali je tudi Slovenija doživljala podobno napihovanje nepremičninskega balona, kot ZDA in v Evropi Irska, Velika Britanija in Španija. Kožar meni, da so cene stanovanj v Ljubljani zagotovo "pregrete", zato pa bodo v njeni okolici še rasle. Vsi sogovorniki ugotavljajo, da se Ljubljana sooča s pomanjkanjem stanovanj, Narič pa ob tem opozarja na nedorečeno stanovanjsko politiko, saj kljub obljubam še vedno ni na razpolago zazidljivih zemljišč, ki bi omogočila povečanje ponudbe. "Če se na trgu ne bo pojavilo več sto stanovanj, bo krivulja še vedno rasla," trdi Narič.

"Glede na to, da bo stanovanj primanjkovalo tudi v prihodnje, padca cen za zdaj še ne pričakujemo. Nepremičninski balon pa seveda že nastaja, vprašanje pa je, če oziroma kdaj se bo razpočil," trdijo tudi v Metropoli. Andrej Kupljenk sicer ugotavlja, da ima vsaka cena zgornjo mejo, da so donosi pri oddajanju manjši kot nekoč, zvišuje se tudi zadolženost, hkrati pa meni, da so napovedi o slovenskem nepremičninskem balonu nepotrebne. "Velikokrat pozabljamo, da smo Slovenci v samem vrhu lastništva stanovanj, kar nam daje veliko kreditno sposobnost."