Za skoraj sto evrov pa sindikalne plače presegajo tudi tiste v univerzitetnih in raziskovalnih dejavnostih. Število zaposlenih v sindikatih se je sicer v zadnjih štirih letih povečalo za dobre tri četrtine, medtem ko se je v istem obdobju število zaposlenih v raziskovanju in razvoju povečalo le za 5 odstotkov.
"Ne gre delati drame"
Predsednik SVIZ Branimir Štrukelj meni, da iz tega ne gre delati drame. "V SVIZ je zaposlenih 10 ljudi, vsi pa imajo univerzitetno izobrazbo," pravi Štrukelj in pojasnjuje, da se njihove plače skoraj v celoti "napajajo" iz članarine. Ta znaša 0,6 odstotka od bruto plače člana. Janez Stergar, strokovni svetnik in sindikalni zaupnik SVIZ Inštituta za narodnostna vprašanja, opozarja, da so se plače v javni upravi in v javnih službah z izjemo večine izobraževalnih dejavnosti od leta 2002 precej znižale.
"Po podatkih statističnega urada (SURS) so največji poraženci tega obdobja zaposleni v naravoslovju in humanističnem raziskovanju, pravosodju, visokem strokovnem in univerzitetnem izobraževanju, socialnem varstvu ter praktično v vseh kulturnih dejavnostih. V nekaterih deklarativno najbolj razvojno naravnanih (raziskovanje v naravoslovju, univerzitetno izobraževanje) in za ohranitev narodne identitete najbolj potrebnih dejavnostih (varstvo kulturne dediščine) so plače v tem obdobju nazadovale celo za 20 odstotnih točk," ugotavlja Stergar.
V sindikatih je vse več zaposlenih
Podatki SURS sicer kažejo, da je med javnimi službami najbolj "donosna" dejavnost sindikatov, kjer povprečne plače presegajo celo univerzitetne in raziskovalne dejavnosti. Tako je lani novembra povprečna neto plača v sindikatih znašala kar 1319 evrov oziroma dve tretjini več od povprečne slovenske plače. "Če to upoštevamo, je razumljivo zakaj se je med oktobroma 2002 in 2006 po podatkih SURS število zaposlenih v raziskovanju in razvoju povečalo za 5,2 odstotka oziroma za odstotek manj od državnega povprečja, v višjem, visokem in univerzitetnem izobraževanju za 10,1 odstotka, medtem ko je število zaposlenih pri sindikatih v tem obdobju naraslo kar za 76,2 odstotka," pravi Stergar.
Stergar sicer ocenjuje, da so sindikati nekoliko "po krivici" vključeni v javni sektor, saj se njihove plače skoraj v celoti "napajajo" iz članarine. Ta v primeru SVIZ znaša 0,6 odstotka od bruto plače člana, kar pomeni približno en odstotek neto plače. "Ta članarina očitno zadošča za solidne plače in dobre delovne razmere," ugotavlja Stergar.
Niz majhnih sindikatov
"V SVIZ je zaposlenih 10 ljudi, vsi pa imajo univerzitetno izobrazbo. Moja plača znaša z vsemi dodatki nekaj čez štiristo tisoč tolarjev," je povedal Štrukelj. Prav tako ga ne preseneča velika rast zaposlenosti. "Po letu 1990 je nastal cel niz majhnih neodvisnih sindikatov. Ob rasti članstva se je seveda povečalo tudi število zaposlenih," ocenjuje predsednik SVIZ. Kot pravi, ima podoben sindikat na Nizozemskem ob 70.000 članih 120 zaposlenih, SVIZ pa ob 40.000 članih le 10.
Tudi v drugih sindikatih se plače zaposlenih financirajo iz članarin. "Pergam ima okoli 70.000 članov v 11 sindikatih, ki za članarino plačujejo 0,1 odstotka bruto plače. Od tega gre na centralo od 15 do 55 odstotkov, preostalo gre sindikatom v podjetjih," je povedal Dušan Rebolj, predsednik Pergama, ki sicer zaposluje sedem ljudi, od tega pet z visoko izobrazbo.
Ni veliko premožnega osebja
Enak znesek plačujejo tudi člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki so s 150 zaposlenimi največja slovenska sindikalna centrala. Izvršni sekretar Gregor Miklič pojasnjuje nadpovprečne plače s tem, da v sindikatih ni veliko pomožnega administrativnega osebja in da je v njih večinoma zaposlen le strokovni kader z visoko izobrazbo. Tako tudi v ZSSS, kjer so, kot pravi Miklič, v zadnjih letih na novo zaposlili le peščico ljudi, praviloma visoko izobraženih.
O novih zaposlitvah v sindikatu odloča sekretar zveze, ki je pristojen za kadrovsko, finančno in organizacijsko področje, o zaposlitvah pa se dogovarjajo tudi na posvetovalnih sestankih s sindikalnimi odbori. Pri plačah veljata kolektivna pogodba in poseben sklep o plačah funkcionarjev, ki ga sprejme predsedstvo sindikata.
Virant napoveduje hitrejšo rast plač
Minister za javno upravo Gregor Virant, ki je bil včeraj službeno odstoten, je nedavno povedal, da v javnem sektorju ni precenjenih poklicev. Po njegovem mnenju so najbolj podcenjeni novinarji RTV Slovenija, zdravstveni delavci in javni uslužbenci, ki so zaposleni v kulturi ter socialnem varstvu. V javni upravi pa naj bi bila podcenjena predvsem delovna mesta z univerzitetno izobrazbo. Virant je zato napovedal hitrejše povišanje plač podvrednotenim skupinam. Po vladnem predlogu naj bi tako do konca leta 2009 medicinski sestri in babici ter novinarju poročevalcu RTV Slovenija plača zrasla za 20 odstotkov, zdravstvenemu tehniku za 16 odstotkov, referentu v državni upravi pa za 12 odstotkov.
