Zanjo je ta dokument enkrat pravno neveljaven in ničen, drugič pa veljaven. Tolmačenje nadškofije je zmeraj odvisno od tega, ali so ji določila protokola v prid ali ne.
V Dnevniku smo včeraj poročali, da sta mariborski škof dr. Franc Kramberger in predsednik izvršnega sveta tedanje mariborske Mestne skupščine Vinko Lapuh 2. aprila 1986 podpisala pogodbo, ki v zadnjem odstavku določa: "Z uresničitvijo tega protokola nimajo mesto Maribor in vanj vključene občine nobenih nadaljnjih obveznosti do Rimskokatoliškega škofijstva in Rimskokatoliških župnij v Mariboru iz naslova nacionaliziranih ali ekspropriiranih objektov in zemljišč." Tudi s kozarčkom žlahtnega vina so tedaj v občinski hiši v prisotnosti številnih gostov zalili to zunajsodno poravnavo.
ŠTUHEC: PROTOKOL JE NEVELJAVEN
"Protokol vztrajno omenjata zgolj Mladina in Dnevnik. Ta dokument je iz časa prejšnjega sistema in je brez pravne veljave," vztrajno zatrjuje direktor Zavoda A. M. Slomška dr. Ivan Štuhec in se sprašuje: "Kdo pa je leta 1986 vedel, da bo možno vračanje nacionaliziranega premoženja?" Po njegovem mnenju je ta protokol brez veze omenjati. "Če bi imel težo, sploh ne bi moglo priti do postopka denacionalizacije objekta na Vrbanski 30."
Če drži, da je dokument neveljaven, ali ne bi bilo moralno in pošteno, da bi bil razveljavljen za obe pogodbeni strani in bi Nadškofija Maribor potemtakem vse tisto, kar je pridobila na temelju protokola (beri okvir), vrnila občini? "Protokola ne poznam na pamet, sploh pa se mi zdi nesmiselno ukvarjati se z njim. To je izguba časa," se izgovarja Štuhec. "Mene zanima samo Vrbanska in v kontekstu izplačila odškodnine ta protokol nima nobene veljave. Kaj pa sta imela med seboj škofija in občina, pa vprašajte njiju."
NADŠKOFIJA: PROTOKOL NI NEVELJAVEN
Ko smo o tem v zvezi povprašali nadškofijo, je nepričakovano izpeljala argumentacijski salto. "Protokol ni neveljaven," je presenetljiv odgovor Igorja Vojinoviča z nadškofije, ki dodaja, da ni nobene podlage, da bi Cerkev vračala občinsko lastnino, ki jo je pridobila na temelju protokola.
Po Vojinovičevih besedah veljavnost protokola ne pomeni, da Nadškofija Maribor ni upravičena do odškodninskih zahtevkov za nemožnost uporabe, saj ji to pravico daje zakon o denacionalizaciji. "Ta navaja tudi vprašanje odškodnin, ki jih obravnava protokol, in jasno pojasnjuje njihovo obravnavo v razmerju do določil zakona o denacionalizaciji. To je leta 2001 pojasnil tudi nekdanji ustavni sodnik mag. Matevž Krivic v Večeru, citiram: "Čudim se, kako komu sploh pride na misel, da bi protokol lahko pomenil, da bi škofija s tem izgubila svoje zahtevke po zakonu o denacionalizaciji'," še odgovarja mož, ki je v nadškofiji odgovoren za stike z javnostmi.
"Protokol iz leta 1986 je sporazum, ki sta ga podpisali obe strani, in načeloma naj bi se tovrstni sporazumi spoštovali. Ko je Cerkev na upravno enoto vložila denacionalizacijski postopek, je v bistvu že stopila iz okvirjev sporazuma," nam je sporočila Martina Rauter iz Mestne občine Maribor. "Jasno pa je, da je bila upravna enota dolžna peljati postopek po vložitvi zahtevka naprej in tako je bilo tudi storjeno."
