Veliki apetiti velikega policijskega brata

(Foto: Luka Cjuha)

»Trenutek, bom pogledal v zbirko posnetkov ...«
Ta pogovor smo si seveda izmislili, toda če bo policija uvedla tako imenovano sekcijsko merjenje hitrosti, se bi to lahko tudi v resnici zgodilo. Čeprav nam je Nuška Tavčar, predstojnica policije za odnese z javnostmi MNZ, pomirjajoče zagotovila, da je »način delovanja sistema za sekcijsko merjenje hitrosti tak, da po končanem merilnem postopku registrira le vozila, ki so prekoračila dovoljeno hitrost na tem odseku, podatke o preostalih vozilih pa samodejno izbriše«. Vendar smo vseeno prepričani, da gre za novo stopnjo nadziranja vseh in vsakogar.
Na kratko povzeto: DARS in policija nameravata testirati novi sistem registriranja tistih, ki na avtocestah prekoračijo dovoljeno hitrost. S posebnimi napravami in kamerami bodo merili čas, ki ga bo vozilo potrebovalo za pot med točkama A in B, iz tega podatka pa bodo izračunali njegovo hitrost. Prvi testni sistem bodo namestili na avtocestnem odseku med Brezovico in Vrhniko. Testni odsek bo dolg okoli štiri kilometre. V internem glasilu DARS Avtoceste je podrobno zapisano, da sistem deluje tako, da slika tablico vozila na točki A, določi obliko vozila in zabeleži čas. Na točki B se postopek ponovi. Na podlagi podatka o času, ki ga vozilo porabi za pot med točkama A in B, sistem izračuna povprečno hitrost na odseku in če je ta prekoračena, poišče podatke o vozilu.

Pazi, ptička!

Voznik bo nato dobil plačilni nalog na dom, saj bo sistem upravljala policija, ki pred zagonom potrebuje zakonske podlage ter ustrezne licence in kalibracije sistema. Preden bo objavljen javni razpis za nakup sistema, upamo, da nimajo prav tisti, ki zlobno natolcujejo, da bo Slovenija kupila rabljeni sistem od Nemcev, ker ga je tamkajšnje ustavno sodišče prepovedalo.
Ob prebiranju omenjene novice smo se poleg Georgea Orwella in njegovih že uresničenih napovedih spomnili še novice iz Nemčije, kjer je ustavno sodišče prepovedalo sorodni sistem. Da je tako, nam je potrdila tudi Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka.

Drugi prepovedujejo, pri nas kupujemo

»Res je. O uporabi avtomatskih sistemov za prepoznavo registrskih tablic je že odločalo nemško zvezno ustavno sodišče marca letos, ko je odločilo, da so predpisi v nemških zveznih deželah Hessen in Schleswig-Holstein, o avtomatičnem zbiranju registrskih številk vozil, nični. Predpisi teh dveh zveznih dežel, ki so zdaj nični, so omogočali avtomatično zbiranje registrskih številk vozil ter pomenili poseg v pravico do zasebnosti pritožnikov, in sicer v njihovo informacijsko zasebnost.«
Med drugim so bili razveljavljeni predpisi s svojo nedoločeno širino v neskladju z ustavnopravnim načelom sorazmernosti. Omogočali so hude posege v pravico do informacijske zasebnosti, ne da bi bile za takšno vrsto ukrepov z zakonom določene ustrezne meje.
»Če gre za ustvarjanje baz osebnih podatkov, potem to sodi v pristojnost informacijske pooblaščenke,« nam je povedal Jernej Rovšek iz urada varuhinje človekovih pravic, »vendar je tudi naše stališče, da mora biti vsak tak ukrep natančno uravnan s predvidenim nadzorom, ki morebitne zlorabe lahko sankcionira.«

Policija nima pravne podlage

Sicer Pirc Musarjeve in njenega urada doslej nihče ni uradno obvestil ali vprašal za oceno v zvezi z načrtovanim poskusom. »Iz medijev smo zvedeli, da je policija v sodelovanju z DARS začela projekt sekcijskega merjenja hitrosti,« pravi Musarjeva. »Po informacijah iz medijev naj bi imel sistem precej prednosti v primerjavi s preostalimi radarji, sistem pa naj bi prav tako omogočal hitrejše sankcioniranje prekrškov.

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)