Na cesti sta tajkun in čistilka enaka

Kamor pade, pade

Kako pa je pri nas, saj nam celo v ustavi piše, da smo socialna država?

Nič podobnega! Tu velja lop po siromaku oziroma država vedno mlati s cepcem kar počez, kamor pade, pač pade. Zdaj nam ministra Vlačič in Kresalova predstavljata novo prometno zakonodajo in seveda ta spet predvideva višje kazni predvsem za tiste prekrške, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.

Prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 30 kilometrov na uro bo stala denimo tisoč evrov, naj gre za odpuščeno tekstilno delavko ali tajkuna. Nepravilno prehitevanje bo stalo 500, nepravilno vključevanje v promet 300, vožnja mimo pred prehodom za pešce ustavljenega vozila 500, če voznik ne prilagodi hitrosti okoliščinam, pa 460 evrov...

Novela naj bi začela veljati že maja. Pravna država potemtakem zna pohiteti, ko je treba državljane udariti po žepu. Ni se torej odveč spet vprašati o smiselnosti zaostrovanja kaznovalne politike. Vse statistike, tudi Eurostatova, kažejo, da je v naši državi vsako leto zaznanih kar za desetino več kaznivih dejanj kljub očitnemu zaostrovanju kaznovalne politike. Statistike in njihove strokovne razčlembe odločno zanikajo, da ostrejša kaznovalna politika kakorkoli ugodno vpliva na zmanjšanje kaznivih dejanj.

Problem so politiki

Dr. Dragan Petrovec je za Nedeljski dnevnik že nekajkrat ponovil:

"Problem so politiki, ki so dobili občutek, da vse vedo in da se lahko v vse vmešajo. Politik je torej človek, ki lahko reče vse ob vsakem času o vsaki stvari, zato vse manj posluša stroko. Ta tudi na kazenskem področju izgublja vpliv in koraka nazaj. Vsako leto pišem raziskave, delam zaključke, pripravljam predloge. Država to celo plača, da potem roma v koš. Levim in desnim je le do populističnega pridobivanja javnega mnenja, tudi na rovaš teh zelo občutljivih stvari. Vsa omembe vredna svetovna stroka uči, da višanje kazni ni prava pot, saj daje prav nasprotne učinke od želenih. A ko se javnost razburka, jo politiki pač najhitreje in najlažje pobožajo tako, da zvišajo kazni. Čisti populizem brez strokovnih osnov!"

Nič manj neizprosne so ocene mag. Zlatka Haliloviča:

"Ko začne država le zviševati kazni za prekrške, ne uvidi pa vzrokov za njihov nastanek, pomeni, da so odgovorni izgubili kompas ali pa so padli iz ravnotežja. Vozniki zdaj vozijo v strahu in pod stresom. Večji del vožnje gledajo na števec, zato niso pozorni na stanje na cesti, saj se bo-jijo prekoračitve dovoljene hitrosti. Tak pristop še kako nazorno pokaže na nemoč in nezavedanje. Da si med vožnjo zapomniš vse prometne znake ob cesti, ti ne zadostuje niti doktorat znanosti."

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)