Romana Krajnčan poje že vse življenje. Že v otroštvu in v mladih letih je pobrala vrsto glasbenih nagrad in priznanj, pela v prvi skupini Sibila, nato v skupini 12. nadstropje, sodelovala s kranjskim Dixiland bandom, zatem v tercetu RŽ svojega očeta, trobentača Marjana Ogrina.

V devetdesetih letih smo jo poznali predvsem kot ustvarjalko pesmi za otroke, nato pa je decembra 2004 presenetila z albumom Nekaj je v zraku. Te dni je pri ZKP RTV Slovenija izšla plošča Vonj po ljubezni, ki nadgrajuje tisto, kar je bilo predstavljeno na prejšnjem albumu.

23. maja bo Romana Krajnčan z glasbeniki predstavila pesmi z nove plošče na koncertu v hotelu Mons v Ljubljani. V juniju bo pripravila še več koncertov. Obiščite spletno stran /www.romanakr.com/.

Žar mladih

V zadnjem času smo vas bili navajeni predvsem kot pevke pesmi za otroke, potem pa ste jeseni leta 2004 objavili album Nekaj je v zraku, ki je predstavljal novo smer.

"Ta plošča pravzaprav ni bila načrtovana. Začelo se je tako, da so me povabili na festival šansonov 2003. Tam sem sodelovala s pesmijo Strahovi, ki je bila na festivalu nagrajena. Ker sem v tisti pesmi zelo uživala, sem se navdušila, da bi imela ploščo s pesmimi te vrste. Takrat sem se še nekoliko iskala. Z njo sem sicer zelo zadovoljna, vendar pesmi niso bile napisane posebej zame. Ker imam zelo rada poezijo, sem poiskala pesmi znanih slovenskih pesnikov, Toneta Pavčka, Borisa A. Novaka, Andreja Rozmana - Roze, Anje Štefan, Barbare Gregorič, Ksenije Šoster Olmer, Jaka Koširja in Marka Kočarja. Glasbo je prispeval moj mož Lojze Krajnčan, pri snemanju pa so sodelovali znani slovenski glasbeniki, kot so kitarist Primož Grašič, pianist Blaž Jurjevčič, bobnar Ratko Divjak, violinist Bojan Cvetrežnik in drugi, pa tudi moj sin Kristijan z violončelom in tolkali. Po tej plošči sem si zamislila koncert, večer šansonov, k sodelovanju pa povabila Darjo Švajger, Laro Jankovič in Jureta Ivanušiča. Koncert je zelo uspel, na njem pa so se prepletali šansoni in zimzelene melodije, peli smo v duetih, imeli skupne točke in podobno. Imam veliko srečo, da imam doma skladatelja Lojzeta, ki je pesmi drugih izvajalcev priredil za skupino. Odziv obiskovalcev je bil zelo dober, imeli smo petindvajset nastopov. Takrat se je v meni začela porajati zamisel, da bi posnela album pesmi, ki bi bile napisane le zame. K sodelovanju sem povabila meni zelo ljube pesnike Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Kajetana Koviča, Andreja Rozmana - Rozo, Deso Muck, Ksenijo Šoster Olmer in Jero Ivanc. Večino glasbe je napisal Lojze, po eno pesem pa tudi Janez Dovč, Kaja Draksler in Kristijan. Zelo mi je všeč sodelovanje z mladimi glasbeniki. Z njimi sem se seznanila preko sina Kristijana, ki trenutno študira glasbo v New Yorku. Pianistka in skladateljica Kaja Draksler je Kristijanova sošolka. Mladi glasbeniki so res navdušenci, imajo posebno energijo, ki potegne za seboj vso skupino. Janez Dovč je izvrsten mlad harmonikar. Tudi pianist Jaka Pucihar je še zelo mlad, čeprav je že profesor na Akademiji za glasbo. Saksofonist Jure Pukl, ki dela tudi z lastno zasedbo, je prijatelj Kristijana in Kaje. Njihov žar me zelo prevzame in rada delam z njimi."

Zraven sta še prekaljena stara mačka, kitarist Primož Grašič in Saša Olenjuk z violino in kitaro, basist pa je Aleš Avbelj.

"In še godalni kvartet Ethnodelia, s katerim spet sodelujem preko Kristijana, ki igra v njem. To so vrhunski glasbeniki iz slovenske filharmonije, violinista Janez Podlesek in Miloš Simič, Oliver Dizdarevič z violo in Kristijan z violončelom."

Na albumu Vonj po ljubezni sta med drugimi tudi dve pesmi Ferija Lainščka. Tu nam pride na misel drug podoben ustvarjalni par, Mia Žnidarič in Steve Klink, ki sta pravkar objavila novi album Nevidni orkester s pesmimi Ferija Lainščka in glasbo Steva Klinka. Ob tem pomislimo še na sorodna albuma Eve Hren z Big Bandom RTV Slovenija in Kristine Oberžan z The Grooveyards. Tudi ti dve plošči sta nedavno izšli pri založbi ZKP RTV Slovenija. Kot da bi se ve štiri dogovorile…

"Lepo! Zelo sem vesela, da je v tej poplavi turbomanije končno prišel čas tudi za kakovostne glasbene izdelke. Prepričana sem, da to ljudje potrebujejo. Prepričana sem tudi zato, ker pride na naše koncerte mnogo ljudi. Še vedno znajo uživati, se predati in poslušati. Vesela sem, da je veliko kakovostnih plošč. Tu gre vsekakor vsa pohvala tudi Mojci Menart iz založbe ZKP RTV Slovenija, ki je začutila, da je treba izdajati tovrstne plošče, in Tatjani Pirc z Radia Slovenija, kjer smo našo ploščo posneli."

Vaša in prej omenjene plošče se vsaka na svoj način in po svoje navezujejo na zlata leta slovenske popevke.

"To se mogoče zdi, ker je velik poudarek na besedilih. Tudi v zlati dobi slovenske popevke so bila besedila odlična, pesmi na mojem albumu pa so v večini napisane nekoliko drugače. Najprej je bila napisana melodija, nato pa smo povabili k sodelovanju pesnike, ki so napisali poezijo na melodijo. To je bil velik izziv za pesnike, skladatelje in zame, saj sem pesem dobila v roke kot še povsem nebogljenega otroka, ki se mu je bilo treba posvetiti, ga razumeti in pripraviti za življenje. Vsako pesem sem doživljala, o njej razmišljala, pravzaprav se sploh ne da opisati vseh občutkov, ki me navdajajo in vrejo iz mene, ko se predajam glasbi in zgodbam različnih življenjskih resnic in usod. Zdaj si želim le, da bi Vonj po ljubezni našel pot do src poslušalcev."

Ste izbirali med več pesmimi posameznih pesnikov?

"Na voljo smo imeli več njihovih pesmi. Vendar so vsi udeleženi pesniki izredni in če se česa lotijo, je to dovršeno. Mogoče so bili potrebni kakšni malenkostni popravki. Sploh nisem dvomila, da ne bi uspele pesmi, ki sem jim jih zaupala."

Ježek kot dodatek

Neposredna navezava na prej omenjena zlata leta slovenske popevke bi lahko bil Ježkov potpuri, ki se izteče z zimzeleno Ne čakaj na maj.

"Ježkov potpuri je v bistvu dodatek na plošči, ki sem ga dodala prav zaradi tistih prej omenjenih uspešnih koncertov z Darjo, Laro in Juretom, kjer smo ta venček izvajali skupaj. Vsi trije tudi sodelujejo v tej izvedbi, ki sem jo uvrstila na album predvsem zato, da ne bi šli koncerti v pozabo in da se ta pesem ne bi izgubila."

Skupna tema pesmi na novem albumu je ljubezen.

"Pesmi so nastajale spontano, v daljšem obdobju, najmanj leto in pol. V naslovu plošče nisem hotela izpostaviti le ene pesmi, saj so mi vse pesmi na tem albumu zelo ljube, vsaka je zgodba zase in je na plošči z nekim namenom. Vsaka potrebuje posebno pozornost, skupni imenovalec pa je ljubezen. Vsaka res diši po ljubezni, vendar vsaka na drugačen način."

Pesmi govorijo tudi o odnosih med dvema ljubečima se bitjema neodvisno od starosti…

"Tudi to. Ljubezen med moškim in žensko. Tudi ljubezen do majhnih stvari. To lepo opeva recimo Feri Lainšček. Ljubezen je pravzaprav zelo širok pojem. Čeprav je neotipljiva, jo lahko čutiš okoli sebe. Ni le ljubezen med dvema, je tudi ljubezen do narave, otrok, živali, ljubezen do vsega."

Teh deset pesmi deluje zelo povezano, zaokroženo. Pripovedujejo o dragocenih vsakdanjih stvareh.

"To je zgodba te plošče. Ne morem reči, da je nastala povsem zavestno. Prepustila sem se toku. Verjamem, da če te v življenju vodi ljubezen, se vse izteče prav in točno tako, kot je namenjeno."

V bistvu je težko o pesmih spraševati pevko, ki že s pesmimi vse pove. Kar bi dodali, bi bilo odveč.

"To je res. Pesmi same vse povedo. Neizmerno sem vesela, ker ovitek plošče lepo poudari vsebino, da je nekaj posebnega, da so pesmi napisane v knjižici, da fotografije nadgradijo zgodbo in da so idejo o vonju, o dišeči zgoščenki odlično pričarali ustvarjalci agencije Publicis."

Ste razmišljali o videospotih za katere od teh pesmi?

"Te pesmi kličejo po živi izvedbi. Šansone in pesmi te vrste je treba doživeti in slišati v živo, na koncertu. Vsekakor poslušalcev ne pusti ravnodušnih. Tako se osredinjam predvsem na nastope. To je še boljše kot video, vendar razmišljamo tudi o njem."

Boste posneli vaše nastope?

"Prvi koncert, ki ga imamo v Monsu v Ljubljani, v petek, 23. maja, bo posnela ekipa Radia Slovenija. Tam bodo igrali tudi vsi udeleženi glasbeniki na plošči. Dan pozneje bomo imeli koncert v Preddvoru. Junija bomo nastopili na festivalu Lent v Mariboru, nato bomo verjetno šli na festival Carniola, nastopili na Koroškem kulturnem poletju, povabili so nas v Tržič. Veselim se tudi koncerta, ki bo še poseben izziv. To bo gala večer skladatelja Lojzeta Krajnčana s simfoničnim koncertom. Simfonični orkester SNG Maribor z gosti, Kajo Draksler, Janezom Dovčem, Kristijanom Krajnčanom, Primožem Grašičem, Sašom Olenjukom in Boštjanom Lipovškom, bo izvajal Lojzetove skladbe, prirejene za simfonični orkester. Lojze je k sodelovanju povabil tudi mene, ker pravi, da bodo šansoni zelo lepo zveneli tudi v povezavi s simfoničnim orkestrom. Ta koncert bo 20. junija v letnem gledališču Studenec, naslednji dan, 21. junija, pa še na grajskem dvorišču v Ormožu."