Prisluhnite sebi in drugim

Število depresivnih ljudi v svetu množično narašča, zaradi tega Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) govori o novi množični bolezni sodobnega časa - depresiji.

Kaj je depresija?

Depresija je najpogostejša duševna motnja, zaradi katere je vsaj enkrat v življenju prizadetih skoraj petina vseh ljudi. Je približno dvakrat do trikrat pogostejša pri ženskah, ki veliko pogosteje poiščejo strokovno pomoč kot moški del populacije. Da pa je bolezen pri ženskah pogostejša, je kar nekaj vzrokov: hormonsko nihanje je veliko bolj občutljivo kot pri moških, potem je tu nosečnost in mena in še kar nekaj stvari. Močan dejavnik za nastanek depresije pri ženskah je stres zaradi dvojne vloge ženske: kot matere in zaposlene ženske (depresija zaradi izčrpanosti). Strokovnjaki trdijo, da se premalo zavedamo, da je depresija zelo huda bolezen, enako kot so hude bolezni: sladkorna, povišan krvni tlak ali holesterol. Depresija je resnično zelo huda bolezen, ki prizadene naše telesno zdravje in naše splošno počutje in povzroči spremembe v našem razmišljanju in vedenju.

Natančno je težko opredeliti vzrok za nastanek depresije, vseeno pa lahko govorimo o treh poglavitnih dejavnikih, ki vplivajo na nastanek depresije: prirojene in pridobljene lastnosti in neugodne življenjske okoliščine. Ne nazadnje je tudi zelo pomembno, da je depresija posledica kemičnega neravnovesja v možganih, zato imajo zdravila zelo pomembno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju ravnovesja v njih.

Pri depresiji ne gre le za prehodno obdobje slabe volje (žalosti), ki se občasno pojavlja pri vseh ljudeh, ampak za dalj časa trajajočo motnjo, ki se kaže z različnimi znaki in simptomi. Bolezen se razvija počasi in je sprva neopazna, običajno se je zavedamo šele, ko nas že globoko razjeda in imamo veliko težav, ki so ene bolj, druge manj obremenjujoče. Pri depresiji gre predvsem za veliko neravnotežje določenih kemičnih snovi, ki so prenašalke informacij v možganih: serotonin, noradrenalin in dopamin.

Med najpogostejše simptome depresije sodijo bolezenska žalost, tesnoba, črnogledost, občutek brezupa, nemoči, praznine, krivde, pomanjkanje veselja in zanimanja za stvari, ki človeka veselijo. So pa prisotni tudi drugi različni simptomi, kot so motnje spanja (premalo spanca ali prezgodnje zbujanje), motnje pri apetitu (preveč ali premalo), izguba zanimanja za spolnost, pomanjkanje energije, telesna in miselna upočasnjenost, utrujenost, različne bolečine po telesu, težave s spominom in zbranostjo.

Več v tiskani izdaji!