Nedeljski.Dnevnik.si Nedeljski/Skrinja Nedeljskega

NAPOČIL JE ČAS ZA TURNO SMUKO

Tam, od koder je celo Slovenija velika

Za lepo turno smuko s tekaškimi smučmi je treba počakati na ugodne razmere, da se sneg usede, uleži - Tek tik ob Gradiškem jezeru je pričaral idilo iz Skandinavije

 

"Zakaj je planet, na katerem živimo, tako velik, mi imamo pa tako malo prostora, da so hiše čisto skupaj?" Tako je zvedavo otroško vprašanje zastavila šestletna hčerkica. Odgovoriti ni bilo lahko. Ko bo malce odrasla, ji bo lažje razložiti, da ima vsak priložnost, da razišče svet in uživa tam, kjer hiše niso več skupaj, zemlja pa je videti okrogla. Marec in april sta najlepša meseca, da tudi malo Slovenijo vidimo tam, kjer je videti velika. S planin in gora, s tekaških in turnih smuči. Tam, kjer ni veliko ljudi, kjer je malo sledi. Slovenija zares ponuja veliko izjemnih priložnosti. Ena od takih je turna oblika smučarskega teka in hoje.

Sicer je turno smučanje s specialnimi turnimi smučmi vsaj v visokogorju v teh mesecih bolj poznano, toda turna oblika teka in hoje s tekaškimi smučmi nudi še več možnosti. Vse planote, planine, gozdne in gorske ceste so kot nalašč za tekače. Včasih je dovolj že večji travnik v senčnih legah. Seveda je za lepo turno smuko s tekaškimi smučmi treba počakati na ugodne razmere. Počakati je treba, da se sneg usede, uleži. Najbolj idealna je močna odjuga z dežjem. Tako se razmere v osojnih in na senčnih legah najbolj enakomerno stabilizirajo, potem je treba počakati le še na dan ali dva nizkih temperatur, da sneg zmrzne. To je običajno povezano z jasnim vremenom. Sneg je tedaj že dovolj trd, da se ne predira pod težo tekača in smuči, vsaj ne preveč. Še bolje je, če se ob zmrznjenem snegu čez dan s soncem in pozitivnimi temperaturami omehča le vrhnja plast. Lahko naletimo tudi na razmere, ko je cela planota, planina ali dolga gozdna cesta en sam snežni poligon. Zavijemo, kamor nam srce poželi, z vzpetine na vzpetino.

Novih smuči je škoda

Turni pohodi s smučmi za klasično ali drsalno tehniko (vsaka ima svoje prednosti) zahtevajo nekaj pozornosti pri opremi. Palice naj bodo bolj trpežne, da se ob nenadnem vdoru v zamet ali ob manjšem padcu ne bodo zlomile. Tudi pri smučeh je bolje vzeti "makadamke". Tekmovalnih smuči, čeprav imajo bolj ohranjene robove za smučanje navzdol, je ob kakšnem drsenju čez kamenje pod snegom le preveč škoda. Seveda je treba ob daljših avanturah paziti na drugo: varnost, orientacijo, zaloge energije, rezervna oblačila. Razdalje za turne tekaške užitke pa običajno niso tako velike. Malo je v Sloveniji tako pripravljenih tekačev, da bi lahko razsežnosti planot "raziskovali" po več ur. Od Kop do Areha, kjer je nekoč potekala najdaljša in najlepša smučarsko tekaška preizkušnja Pohorska smučina, je kar petdeset kilometrov. Prečenje Pohorja lahko vzame skoraj en dan.

Idila okoli Gradiškega jezera

Včasih ni treba daleč. Kako uživati na tekaških smučeh praktično brez urejenih smučin, kar bi lahko uvrstili v turno obliko, je na najlepši način do zadnje odjuge razvidno na cesti okoli Gradiškega jezera. Več kot štiri kilometre dolga pot okoli jezera v bližini Lukovice, ki je zadnja leta vse bolj poznana med pohodniki in tekači, je bila nalašč za tek na smučeh. Pohodniki so jo ravno toliko utrdili, pomagal pa je še simpatizer rekreacije lokalni kmet s traktorjem, da je sneg postal utrjen. Cesta okoli jezera je bila nalašč tudi za drsalni korak, in to kar štirinajst dni. Na smučeh se je dalo obkrožiti jezero tudi po hudi odjugi, z dežjem. Temperature nad deset stopinj niso uničile naravnih smučin kar nekaj dni. Lega zaledenelega jezera je podaljšala zimo. Zares enkratna naravna danost, in to na jezeru, ki je za mnoge biser miru na obrobju urbanega okolja. Tek tik ob jezeru je pričaral idilo iz Skandinavije. Enkratno.

Proga za dva Triglava

Tudi v organizirani obliki so tekači letos že tretje leto zapored odkrivali zasnežene planote Slovenije. Teka Po planotah Slovenije (kratica PPS) se je sredi februarja v netekmovalni pohodniški obliki, v klasični tehniki, udeležilo štirideset tekačev z Norveškega, iz Rusije, Nemčije in Slovenije. V enem tednu so prečili Pohorje, zakrožili čez Golte in Veliko planino, jo mahnili čez Bloško planoto, Trnovski gozd in Jelovico ter naredili velik krog po Pokljuki. Skoraj tristo kilometrov, v vsakršnih zimskih razmerah, od snega, dežja in sonca.

Več v tiskani izdaji!

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji