Kako so Grki zapravljali evre

Grčija se je znašla na robu denarnega zloma, je v minulih tednih obširno poročal evropski tisk, hkrati pa se nadejala novih denarnih injekcij iz Evropske unije, vendar iz tega očitno ne bo nič.

Grki so namreč živeli daleč prek svojih zmožnosti in bodo zato milijarde najprej lahko prihranili kar pri sebi. Našteli vam bomo nekaj njihovih najhujših (in tudi zabavnih) grehov.

Nobenih računov, nobenih blagajn: taksisti, natakarji, vrtnarji - skoraj noben podjetnik storitvenih dejavnosti ni izstavljal računov. Ko so bencinske črpalke želele vpeljati registrske blagajne, so Grki začeli stavkati. Približno tretjina vseh gospodarskih dejavnosti se dogaja na črno, na leto tako utajijo okoli 30 milijard evrov davka na dodano vrednost.

Davčni kaos: utajevanje davkov je zanje tako kot otroška igra. Na primer: ugledni zdravniki v atenski razkošni četrti Kolonaki so prijavljali le od 300 do 1000 evrov mesečnih prihodkov.

Razkošje v starosti: zaposleni v Grčiji plačujejo v pokojninsko blagajno le 6,7 odstotka svojega zaslužka (drugje v Evropi okoli deset odstotkov). Za to dobivajo pokojnine, izračunane na osnovi zaslužkov v zadnjih petih letih delovne dobe: do 95,7 odstotka zadnje plače (v Nemčiji je to slabih 43 odstotkov). "Neverjetna številka," pravi neka strokovnjakinja OECD. Primanjkljaj upokojenske blagajne v letu 2010 bo znašal trinajst milijard evrov.

Nora pravila za upokojevanje: televizijski napovedovalci in 300 nadaljnjih poklicev velja za "težko in nezdravo dejavnost" in z njimi zlahka pridete do zgodnje upokojitve. In naprej: neporočene hčerke umrlih armadnih generalov prejemajo do konca življenja mastne državne pokojnine.

Stalne stavke: Grki stavkajo še enkrat toliko kot v večini srednjeevropskih držav. Na tisoč zaposlenih pride 23 stavkovnih dni. V Nemčiji na primer pol manj.

Razkošje politikov: velikanski parlament (300 poslancev!) plačuje svojim predstavnikom ljudstva šestnajst mesečnih plač, k temu pa je treba prišteti še pisarne in službena vozila. Vsega skupaj ima Grčija po tujih ocenah 50.000 službenih vozil za uradnike in politike. Stroški: 350 milijonov evrov na leto.

Evropski prvaki v zadolževanju: da so se vrinili v evrsko denarno območje, je Grčija dolga leta ponarejala svoje državne bilance. Grki imajo skupaj skoraj 300 milijard evrov dolgov, proračunski primanjkljaj je trenutno pri 12,7 odstotka (dovoljeni so trije odstotki), kar je rekord v Evropski skupnosti.

Slaba plačilna morala: ker je denarja vedno manj, si je grška država vzela 165 dni časa za plačevanje računov! Trenutno dolgujejo samo evropskim proizvajalcem medicinskih aparatur okoli 5,2 milijarde evrov.

Toliko denarja pa so dobili Grki od Evropske unije

Kot država Evropske unije so Grki dobili v letih od 2004 do 2008 35 milijard evrov pomoči.

Veliko teh subvencij (2,96 milijarde evrov na leto) dobijo kmetje, med drugim za oljke, tobak in južno sadje.

Veliko denarja dobi tudi gradbena panoga: med leti 2000 in 2008 je Evropska unija nakazala 26 milijard evrov za gradnjo cest, pristanišč in železniških prog. Do leta 2013 naj bi se nabralo nadaljnjih trinajst milijard evrov.

Gradnjo atenskega letališča so financirali s 400 milijoni evropskega denarja. Denar so dobile grške firme. Brez pomoči Evropske unije bi bil grški rekordni državni primanjkljaj 2009 še za petino višji.

4,8 milijarde evrov naj bi prinesel varčevalni program - toda pri državnih dolgovih, ki znašajo več kot 300 milijard evrov, je to kapljica na razbeljen asfalt…

Kaj lahko potem še reši Grke? Nekatere evropske države že pravijo: če morajo Grkom pomagati z milijardami evrov, naj zato tudi nekaj dajo. Nemci na primer predlagajo nekaj egejskih otokov. Moto: vi dobite denar, mi pa na primer Krf.

Več v tiskani izdaji!