Damjan Franz Lu

Kitajska je presenetila z izjemnim uspehom na olimpijskih igrah, kjer je s številom zlatih odličij prehitela vso svetovno konkurenco. Toda izvedenci ocenjujejo, da je to zgolj začetek - utegne se ponoviti v umetnosti, gospodarstvu, znanosti, izobraževanju...

51 zlatih odličij, 15 več kot ZDA in 32 več kot najbližja evropska sila Velika Britanija. Pravzaprav nekateri poznavalci menijo, da se zgodovina vrača v utečene smernice. Po takem razumevanju je bila nadvlada evropskega sveta - kamor gre šteti tudi njen civilizacijski podaljšek, ZDA - pravzaprav zgodovinska anomalija.

Bili bi kolonizatorji

Ne gre pozabiti, da sta bili do 15. stoletja dve največji svetovni ekonomiji na Kitajskem in v Indiji ter bi, če bi se zgodovina dogajala nekoliko drugače, zastran tehnološkega razvoja prav ti kolonizirali ameriško celino in tako spremenili potek časa. Še eno zanimivo dejstvo: če upoštevamo inflacijo, je bil kitajski BDP na prebivalca leta 1270, v času dinastije Song, višji kot v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Tehnološka prednost je bila očitna. Kitajci veljajo, denimo, za izumitelje kompasa, ki so ga poznali pod nazivom sin nan, naprava pa je bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del je bila nekakšna jeklena žlica z magnetnim delovanjem, drugi del je bila kvadratna bronasta plošča, na kateri je bilo označenih osem smeri neba. O magnetizmu, osnovi delovanja kompasa, lahko beremo zapise že štiri stoletja pred našim štetjem.

Prvi seizmograf

Poleg očitnega izuma smodnika, ki so ga prav tako iznašli kitajski izvedenci, ko so iskali napitek nesmrtnosti, so na Kitajskem iznašli še seizmograf. Prvega naj bi leta 132 izdelal kraljevi astronom Zhang Heng. Po videzu je bil kot nekakšen nekoliko večji lonec, s premerom približno dveh metrov. Ko bi se zemlja zatresla, bi iz njega padla kroglica, mogoče pa je bilo zaznati potrese, ki jih človek ni občutil.

Domnevno so Kitajci izumili še streme, brez katerega si jahanja konjev dandanes ni mogoče predstavljati. Pred tem izumom je bilo veliko teže jezditi, saj se je moral jezdec bodisi tesneje oprijemati živali in njene grive bodisi najti kakšno drugo nespretno rešitev. Po vsej Kitajski naj bi ta izum uporabljali že do petega stoletja, čeprav naj bi ga izumili precej pred tem, domnevno kar 400 let pred Evropejci. Streme ni nepomembno, saj je zlasti v vojaških spopadih prinesel precejšnjo prednost strani, ki ga je poznalo.

Uporabni dežniki

Prav tako je znano, da so znali v Aziji izdelovati leteče zmaje tisoče let pred Evropejci. Pred drugimi so kuhali rezance (Marco Polo jim je izum "izmaknil"), bili zvon, bobnali, jedli z vilicami (izumili so jih še pred paličicami), veslali, uporabljali sol, svilo ter gojili sojo in riž. Pred številnimi drugimi so tamkaj stopili v bronasto dobo. In tako naprej.

Nemara je med nenavadnimi izumi mogoče navesti še praktični dežnik. Prav Kitajcem gre lovorika za ta izjemen izum. Tamkaj so praktične dežnike, ki niso bili namenjeni zgolj skrivanju pred sončnimi žarki, ampak tudi pred dežnimi kapljami, uporabljali že v času dinastije Wei, ki je vladala med letoma 386 in 532. Prvi zapis o dežniku, ki ga je mogoče elegantno zapreti, je star skoraj 2000 let (zapisan je bil leta 21).

Naj bo dežnik, naj bo smodnik ali kakšna drugačna, zgolj majhna tehnična izboljšava, kitajska in druge azijske civilizacije so bile v ospredju razvoja. Nemara res prihaja čas, kot napovedujejo nekateri izvedenci, ko bo moral zahod znova dohitevati Azijo in ne nasprotno, kot je bilo zadnja stoletja in vse do včeraj.