Ali so jezuiti edini pravi komunisti

Šestnajst let je bil podaljšek papeževega glasu na vrhu slovenskega programa Radia Vatikan, ki je v pristojnosti jezuitov in priljubljena ikona slovenstva v Rimu. Z njegovo vrnitvijo so slovenski jezuiti dobili pomembno okrepitev jezuitskega teologa, ki je študiral tudi politične vede v Rimu na mednarodni univerzi in filozofijo v Zagrebu. In ne bi se čudili, če bi ga papež kdaj razglasil za jezuitskega škofa, ki ga slovenski jezuiti nimajo.

Skromen in ljudski Prekmurec mag. Janez Sraka se je tudi pred Vatikanom vozil z malim Rogovim ponijem, kot škof dr. Smej. Samo da so dr. Smeju ponija ukradli pod Piramido, mag. p. Sraka pa pravi: "Jaz svojega dobro zaklenem in ga še imam." Je torej gospodaren, prizemljen in previden. Rojen je 2. marca kot Gorbačov in v astrološkem znamenju Sokrata, Churc-hilla, Adenauerja. Je borec zoper krivice, zločine, siromaštvo, socialne konflikte, a tudi čuteča prekmurska duša. Najraje pa se pogovarja s politiki.

Ste po 16 letih zdomstva kot vrhovni poveljnik slovenskega programa Radia Vatikan še prepoznali Muro in prekmursko gibanico?

"Le kako bi mogel pozabiti kaj tako mikavnega, kot sta Mura in gibanica! Sicer pa sem za praznike prihajal domov v Melince na gibanico. Sestra je velika mojstrica za prekmursko gibanico, kot je bila mama."

Kaj ste ošilili, da so vas tako naglo menjali na Radiu Vatikan?

"Za vrnitev sem vedel že leto in pol. Ko se je moj naslednik pripravil na poslanstvo, sem lahko odšel. Imam 64 let in me čakajo nove zadolžitve. V Vatikanu sem bil v svojih najbolj dinamičnih letih, ko je papež Janez Pavel II. dvakrat obiskoval Slovenijo, v teku sta bila procesa za beatifikacijo škofa Slomška in mučenca Grozdeta, nato priprava na jubilejno leto 2000, ustanavljanje nove škofije in imenovanja slovenskih škofov. Tudi Radio Vatikan je v tem času doživel vsebinske in tehnične spremembe."

Meso iz čebra

So vas v otroštvu bolj osvajale prekmurske ravnice z žuborečo Muro ali mati s prekmurskimi dobrotami, ki bi razveselile še srednjeveškega gurmana Rabelaisa?

"Imel sem srečo, da je moja mati Tereza slovela kot najboljša kuharica v vasi. Mura pa ima svoj čar, še zlasti za vnete ribiče, kakršen sem bil sam. Veliko časa sem preživel ob Muri. Tudi ko sem bil v Mariboru v gimnaziji, sem počitnice preživel ob Muri. Po vstopu v Družbo Jezusovo in teološkem študiju v Rimu pa štiri leta nisem šel k Muri iz varnostnih razlogov."

Menda ste študirali tudi politiko. Ste želeli slediti rojaku, politiku dr. Vratuši?

"Za politiko sem se začel zanimati, ko sem imel sedem let. Nekaj dni pred božičem leta 1953 smo se za večerjo na kolinah z varuhom po smrti mojega očeta Andreja pogovarjali o vojni v Koreji. Nisem vedel, kdo so rdeči in kdo plavi. Tutor ujec mi je naslednji dan pripravil politično predavanje na enourni poti od maše. V Rimu mi je provincial Pavel Berden dovolil, da sem poleg teologije študiral še politične vede na Mednarodni univerzi za socialne študije v Rimu, ki jo je ustanovil papež Pavel VI. z italijanskimi podjetniki."

Prekmurec, ki se je priženil v Prlekijo, je rad dejal, da ga ni čez svinjsko pečenko in veseli del rožnega venca - "Ki si ga devica od Svetega duha spočela". Kaj bi dodali vi?

"Jaz sem pojedel ogromno mesa iz čebra. Ko sem šel v nedeljo k maši in nato ribarit, mi je mama dovolila, da sem si iz čebra odrezal mesa, kolikor sem hotel. Zraven sem vzel kos kruha in to je držalo do kosila. Doma sem bil rad zraven, ko so klali, in sem tudi malce mesarja."

Kaj pa politika v vojski v JLA?

"Kot bogoslovca so me poslali v kazenski proletarski bataljon, kjer so vsi oficirji, razen komandanta in načelnika tajne vojaške službe, bili deklasirani. Vojaki pa smo bili analfabeti, pedri, prestopniki, politični osumljenci in bogoslovci. To druščino sem imenoval komunistična tujska legija. Prepešačili smo pol Kosova."

Jezuitska družba Jezusova spominja na pošteno komunistično naravnanost, kjer vsak prispeva v skupno blagajno po svoji sposobnosti, vzame pa, kolikor nujno potrebuje.

"To je res. V Rimu sem na primer dobil lepo nagrado, a denar je šel v skupno blagajno. Iz skupne blagajne pa je vsakdo vzel za obleko in splošno potrošnjo. Redovništvo ima svoj globlji pomen v oznanjevanju evangelija, ne v materialnosti."

Mariborski jezuiti imate kar dve skavtski enoti, eno desno in eno levo?

"Po svetu imamo dvojne skavte, ene je ustanovil Pavel in so tipična angleška zadeva, druga veja pa v svoje poslanstvo vgrajuje vrsto krščanskih načel."

Imamo Slovenci še levico in desnico - ali samo tajkune in reveže?

"Ko bi le imeli levico in desnico! V samostojni Sloveniji je levica čez noč prevzela kapitalistično miselnost s konca 19. stoletja. Ta tragedija slovenske levice je do neke meje razumljiva, ker Slovenija prej nikoli ni imela svojih kapitalistov, ki bi bili gospodarsko močni; ne v stari Avstriji, še manj v Jugoslaviji."

Kmet na socialni listi

Prvih deset jezuitov leta 1539 se je posvečalo skrbi za uboge. Ali bi danes, ko je čedalje več revnih, jezuiti zasnovali neokomunistično gibanje in jim pomagali, saj je bil Jezus prvi pravi komunist?

"To jezuiti že delamo. V zadnjem času se okoli 3000 jezuitov po svetu posveča beguncem in priseljencem; 6000 jezuitov deluje v misijonih, 8000 v srednjih šolah za revne itn."

Kam krmarijo Slovenijo naši oblastniki, da tovarne propadajo, delavci nimajo dela, kmetijstvo je na kolenih, razprodaja in ruši si gospodarsko moč?

"Eno je miselnost hitrega zaslužka ali grabežljivost. Uvažajo na primer poceni pšenico, ki jo na tržišču prodajajo po isti ceni kot našo pšenico ali še dražje. Slovenski kmet pa je vložil vse v prazno in gre na socialno listo. To je slepa miselnost odgovornih. Te stvari se lahko hitro korigirajo s političnimi odločitvami. Sedaj, ko so naši kapitalisti naložili denar zunaj, so ga tam gladko izgubili ter obubožali sebe in narod. Če bi slovensko bančništvo dobro organizirali v službi slovenskega gospodarstva in bi industrija poskrbela za kakovostno proizvodnjo, višek pa prodala na tujem, bi k nam pripeljala tuje bogastvo."

Kaj napravi jezuit, ko sreča dekle svojih sanj, papežev odlok, ki ni temeljni kamen krščanstva, pa mu zaveže čustva in libido s celibatom?

"Celibat ne zatira čustev in libida. Za duhovnika in redovnika je to izziv, da bo svoj čustveni svet in svojo moško in žensko spolnost živel kot dinamično in vsestransko človeško in apostolsko dejavnost. To, kar storita skupaj mož in žena, da se medsebojno nagovorita, celibater stori brez pomoči žene v moči evangelija in ljubezni do boga. V ženski vidi celibater sogovornico v vseh stvareh, razen telesnosti, pa četudi je mikavna."

12 let ateistične šole

Ste slovenski jezuiti brez škofa še pripadniki cerkve, kot terja Vatikan, ali odpadniki?

"Vsak jezuit obljubi, da ne bo stremel za tem, da bi postal škof. Kadar papež koga pokliče, vpraša prej generala. V Rimu sem izvedel, da je petdeset imenovanih v predalu."

Sveti sedež ve, da sodi Slovenija med najbolj razkristjanjene države? Ali papež ne zna zbudi v ljudeh vernosti in pobožnosti?

"V zgodovini cerkve so različni narodi šli skozi krize iskajoči krščansko pot. Tudi jaz sem dal skozi dvanajst let ateistične šole. To je povzročilo pri nas sekularizacijo. Ta proces je prišel do vrhunca prek boljševizma, začetka socializma, nacizma, fašizma, komunizma."

Kaj bi se spremenilo v cerkvi, če bi papež ukinil celibat?

Več v tiskani izdaji!