Konec šestdesetih let je Manifest prevedel

prof. dr. Božidar Debenjak

in ta prevod je sedaj izšel pri založbi Sanje. Dr. Božidar Debenjak je nekdanji predavatelj na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, od leta 2001 pa je zaslužni profesor. Filozof marksist in sociolog je že pred časom zatrdil, da se je s politiko vedno ukvarjal le amatersko. Njegova bibliografija obsega več kot 300 naslovov, uredniško in prevajalsko je sodeloval pri izdaji Marxovih del v slovenščini, prevedel Heglovo Fenomenologijo duha in Um v zgodovini. V svojih zanimivih knjigah o filozofiji zastopa stališče, da je marksizem vedno treba začenjati z Marxom oziroma da je bilo več marksizmov, da pa je Marx en sam. Tudi zato se je lotil prevoda Komunističnega manifesta.

Manifest je prehiteval čas

"Komunistični manifest je bil ob svojem nastanku program stranke, ki je nastala iz nekdanje nezakonite, zarotniške organizacije - ‚Zveze pravičnih’, se ob tem odpovedala nelegalnim imenom in uvrstila med druge stranke. Program je vseboval jasno diagnozo in model ravnanja v revoluciji, toda že čez dve leti je v stranki nastal razkol med neučakanci ter realisti okrog Marxa in Engelsa. Marx je v polemiki zapisal, da je ‚današnji rod’ podoben Izraelcem, ki jih Mojzes pelje skozi puščavo. Propasti morajo, da bi naredili prostor ljudem, ki bodo kos novemu svetu. Potrebna so desetletja, v katerih bo naposled dozorela tista generacija, ki bo sposobna ne le prevzeti, temveč nositi oblast. Ob ustanavljanju prve internacionale leta 1864 piše Engelsu, da bo moralo preteči še kar nekaj časa, preden bo mogoča ‚nekdanja drznost izraza’ iz Manifesta. Šele v začetku sedemdesetih let nastanejo nove izdaje Manifesta z zgodovinskimi uvodi avtorjev. Tako vidimo, da je bil Manifest hkrati otrok svojega časa in je hkrati prehiteval svoj čas."

Marx in Engels sta v Manifestu skoraj natančno opisala svobodno podjetništvo, konkurenco, monopolizacijo in še kaj, pravzaprav vse tisto, kar imamo danes. Mislite, da so ga kapitalisti brali v "ilegali" in ga upoštevali?

"Posebnost Manifesta je bil tak opis meščanskega sveta, ki je obenem poudarjal dosežke kapitalizma in človeško ceno, ki je bila zanje plačana. Iz tega je izvajal dva sklepa. Prvič, da rešitve ne daje obnova predkapitalističnih razmerij, temveč ohranitev in nadaljnje razvijanje dosežkov. Drugič, da do odprave ponižanja človeka ne pridemo s Proudhonovim receptom ‚ohranitve dobre strani in odprave slabe strani’, temveč s totalno spremembo odnosa."

Ali ni neobičajno, da izide Komunistični manifest danes v kapitalističnem okolju, 20 let po padcu komunizma, 161 let po njegovem nastanku?

"Latinski izrek je: Habent sua fata libelli (Knjige imajo lastno usodo). Da se je v kapitalističnem okolju, v času, ko se o ‚komunizmu’ razpravlja predvsem v polemikah o tako imenovanem realnem socializmu, skuša izvedeti, kaj je s komunizmom razumel Marx, namreč nekaj zelo drugačnega kot leninistične stranke, je več kot razumljivo."

Kapitalizem ne more biti večen

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)