Čeprav je minister za kulturo, dr. Vasko Simoniti, že na januarskem razpisu za ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice ob kandidatu z napako (ni izpolnjeval osnovnih razpisnih pogojev), a vseeno močno favoriziranem zgodovinarju, predsedniku programskega sveta RTV Slovenija in strankarskemu sotovarišu dr. Stanetu Grandi dobil še dva kandidata, ki sta povsem ustrezala formalnim razpisnim zahtevam, nekdanjo direktorico Knjižnice Otona Župančiča Vilenko Jakac Bizjak in dosedanjega šefa NUK, magistra Lenarta Šetinca, na koncu ni bil zadovoljen z nobenim in so razpis maja ponovili.
Ob ponovljenem postopku so se znova pojavili trije kandidati, ob dveh starih znancih, Jakac Bizjakovi in Šetincu še Mateja Komel Snoj. Novo, dokaj neznano ime naj bi bilo povsem po okusu ministra Simonitija, za povrh pa za razliko od njegovega privilegiranca iz prvega razpisa, dr. Grande, skoraj povsem ustreza razpisnim pogojem. Zato verjetno ni več nobene ovire, da Mateje Komel Snoj ne bi imenoval za novo ravnateljico NUK.
Tudi življenjepis Mateje Komel Snoj, trenutno direktorice Slovanske knjižnice v Ljubljani, je imeniten. Ob knjižničarski ima za seboj tudi že novinarsko kariero, saj je delala v kulturni redakciji žalostno propadlega dnevnika Slovenec. Poročena je z dr. Vidom Snojem, pesnikom in profesorjem primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti, drugače pa sinom pesnika Jožeta Snoja, ki s kulturnim ministrom dr. Vaskom Simonitijem drgne iste strankarske klopi.
Triinštiridesetletni Vid je najstarejši od petih otrok pesnika Jožeta Snoja, ki ima iz prvega zakona z Jano Snoj (urednico pri Mladinski knjigi) še sina Jošta in hčerko Veroniko. Vsi trije otroci skupaj s psičkom Repkom nastopajo v številnih otroških pesmicah, ki jih je slovenski mladeži podaril njihov pesniško izjemno nadarjeni oče. Vidova sestra Veronika in brat Jošt Snoj sta tudi zapisana umetnosti, ona je violinistka, on pa akademski slikar. Njegove slike in vitraži krasijo številne slovenske cerkve, kar sploh ni nenavadno, saj je Jošt Snoj ob slikarstvu študiral tudi na teološki fakulteti in duhovniški poklic sedaj tudi opravlja.
V drugo se je pesnik Jože Snoj oženil z literarno zgodovinarko Malino Schmid (ljubezen je vzniknila v Beogradu). Njena mama Martina Paulin Brina je bila plesalka, med drugo svetovno vojno pa velika ljubezen partizana in pesnika Karla Destovnika Kajuha. Malinin brat je tudi literarni zgodovinar in dramaturg dr. Goran Schmidt. Zakonca Snoj imata hčerko Zariko, poročeno Verbovšek, ki je literarna kritičarka (kot majhni deklici ji je oče napisal pravljico Zarika iz Zarje) ter sina Antona, ki ga vsi kličejo Tonej in je še študent.
Pesnik Jože Snoj je ime najmlajšemu sinu dal po svojemu očetu Antonu, ki je bil sicer Mariborčan, a je z družino (ob sinu Jožetu sta imela z ženo Vero še hčerki, Mijo in Bredo) na začetku druge svetovne vojne moral pred fašizmom pobegniti iz štajerske prestolnice v ženin rojstni kraj Mokronog na Dolenjskem, od koder so Snojevi po vojni zopet bežali, takrat zaradi komunistov, v Ljubljano.
