Ko po živcih udarja cerkveni zvon

"Šestdeset let že hodim v Žužemberk, v ta idilični mir, v okolje, kjer sem počival in delal. Lansko leto je motoristično društvo Žužemberka darovalo cerkvi dva zvona, ki so ju obesili na stolp deset metrov od mojega okna, kjer spim in delam. Njun zvok bolj napoveduje ogenj in nevarnost kot pa mir. Zvonita trikrat na dan, vse skupaj štiri do pet minut. Dolgo sem hotel biti potrpežljiv, pa ni šlo. Začela so me boleti ušesa, moja pozornost je bila nehote usmerjena na ta zvonova. Pojavili sta se nespečnost in nervoza. Večkrat delam do štirih zjutraj in ob sedmih me ta dva zvonova zbudita. Veliko še delam in tole nabijanje je res moteče, verjemite. Šel sem k žužemberškemu župniku in ga prosil, da bi utišal zvok in zmanjšal čas zvonjenja. Bil je gluh za mojo prošnjo in rekel, da sem edina oseba, ki se pritožuje - kar je seveda laž! Ker je država ločena od cerkve, sem potrkal na državna vrata. Dobil sem samo privatni nasvet, naj v tej zadevi ravnam z rokavicami. V estetiki sprejmem vsako mnenje, v etiki pa od nekdaj dam rokavice dol."

Za glasbenika barbarski hrup

Tako je pribil možak, ki nekaj velja, katerega mnenje o zvokih naj bi nekaj štelo. Vinko Globokar je zgodovinsko pomemben inovator na trobilih, svetov-no znan snovalec s področja avantgardističnih kompozicijskih praks, pozavnist, skladatelj, dirigent, predavatelj svetovnih razsežnosti. Na Nacionalnem konservatoriju v Parizu je diplomiral iz pozavne. Študij kompozicije in dirigiranja je nadaljeval pri Reneju Leibowitzu, kontrapunkt pri Andreju Hodeirju, izpopolnjeval se je še pri Lucianu Beriu. Krstne izvedbe skladb za trombon so mu zaupali svetovno znani skladatelji. Kot dirigent je sodeloval z uglednimi evropskimi orkestri, poučeval je na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, bil vodja oddelka za zvočne in glasovne raziskave na inštitutu IRCAM v Parizu, leta 2002 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Globokar je član SAZU, nemške Akademije za umetnost in francoske častne legije za umetnost in literaturo, častni član svetovne zveze sodobnih komponistov in tudi častni meščan Žužemberka.

Po pogovoru z njim smo na spletni strani Vlade Republike Slovenije odkrili pobudo, naj se tako moteče nabijanje zvonov iz cerkvenih zvonikov prepove:

"Vladi predlagam, da v uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ponovno vnese tudi cerkveno zvonjenje ali da se ga enostavno prepove."

Predlog vladi

Kajpak sledi utemeljitev:

"Živimo v časih, ko se nenehno stopnjujejo pritiski na okolje, pa naj bo z odpadki, prekomernim osvetljevanjem in drugimi emisijami, kamor sodi tudi hrup, katerega negativni učinki so tudi že znani.

Z rastjo stopnje motorizacije ter samim vstopom Slovenije v EU se veča tudi število vozil na naših cestah, ki so zato precejšen generator hrupa v bivalnem okolju. So še drugi negativni vplivi. Zato resnično ne vem, zakaj bi morali naša jutra in večere, še posebej med vikendi, ‚požegnati’ še s pet- in desetminutnim cerkvenim zvonjenjem. To je blizu cerkva še posebej nadležno za nekoga, ki v prvi vrsti ni vernik, v drugi pa se mu nedeljsko zvonjenje ne zdi nikakršen milozvočni klic iz spanja ali popoldanskega počitka.

Četudi bi bile po zvonikih obešene harmonike, ki bi igrale znano Na Golico, bi to morali šteti med hrup v urah, ko človek spi ali počiva, in z glasnostjo, ki bi te vrgla iz postelje ali te dekoncentrirala pri delu.

Zato podajam predlog ponovne uvedbe cerkvenega zvonjenja v uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, saj je to enkrat že bilo, a so črtali z banalnimi razlogi, kot je ta, da je cerkveno zvonjenje glasba…"

Moč "farškega lobija"

Utemeljitev potrdi kar 29 odmevov na vladi strani:

"Se strinjam, preglasno nabijanje zvonov ob nemogoče zgodnjih ali poznih urah je zvočno onesnaževanje. Vsak dvom v pravilnost trenutnih predpisov še ni nestrpnost. To bo, ko bo narod ukrepal mimo predpisov."

"Nedavno nazaj je bilo govora tudi o problematiki pasjega laježa, pa se ni nihče oglasil, da je pisanje nestrpno do lastnikov psov in da se ti čutijo prizadete."

"Ljudje imajo pravico do počitka in tudi potrebo, ne vem, zakaj bi to moralo tako glasno bobneti. Eni bodo hoteli to zopet obrniti na vero, politiko, ker so kot zasvojeni in imajo zelo ozko obzorje. To zvonjenje bi že zdavnaj moralo biti prepovedano zaradi nenormalnega zvočnega onesnaženja in hude obremenitve okoliških prebivalcev!"

"Ko berem odzive uradnih institucij, vidim, da se jim pravzaprav ne da delati. Se strinjam s predlogom. Vendar je žal pred nekaj leti podal v parlament za spremembo zakona takratni vodja inšpekcije Tovšak, da se cerkveno zvonjenje ne more obravnavati kot hrup, ampak kot glasba. In to je bilo zakonsko sprejeto. Kaj je dobil za to, ne vem. Mogoče je pa tako fanatičen vernik?!"

"To so naredili zato, ker je bilo preveč pritožb na inšpekcijo zaradi zvonjenja cerkvenih zvonov. Zelo smo se pritoževali, vendar brez uspeha. Ura na zvoniku je zvonila na vsakih 15 minut, in to 24 ur na dan. Pa naj potem pošten deloven davkoplačevalec spi ob takem nabijanju ure, in to pri zaprtem oknu sredi poletja, ker pri odprtem se ni dalo spati."

"To je svinjarija, da cerkev to počne. Ustanova, ki naj bi bila za človeka in v pomoč človeku. Ampak ko gre za njihov prav, nihče nič ne more, saj je farški lobi premočan."

"Poglejmo Nemčijo, v strnjenih naseljih jim ni dovoljeno zvoniti! Pri nas pred sedmo začnejo tako nabijati, da se okna tresejo. Človek še v nedeljo nima miru. In to je ustanova, ki je za ljudi in za njihov dušni mir. Da ne govorim o svetlobnem onesnaževanju, saj je Slovenija na 1. mestu v EU, spet večinoma zaradi cerkva, ki svetijo tja v nebo!"

"Mene cerkveno zvonjenje izjemno moti, pa spadam med kristjane!

Za državnega uradnika mila glasba

Imam naporno službo, dva otroka, bratu pomagam na kmetiji, dajem inštrukcije in se nikakor ne morem spočiti vsaj v soboto in nedeljo zjutraj, ker me nenormalno glasno zvonjenje dobesedno vrže v zrak.

Vaščani smo prosili župnika, naj to ublaži, vendar nas je zavrnil, da nikjer ne piše, koliko so lahko zvonovi glasni."

"Menim, da se cerkveni zvonovi oglašajo še veliko premalo. Če bi se več, bi se hitreje zgodilo tisto, kar se bo tako in tako - počasi bomo dosegli raven razvitih držav, prišlo bo do prepovedi in omejitev, cerkev pa bo spoznala, da je čas za posodobitev obveščanja vernikov."

Več v tiskani izdaji!