Torzo iz Save še nima imena

V Jarunu pri Zagrebu sta veslača v ponedeljek, 8. marca, naletela na ostanke človeškega trupla brez glave, rok in nog. Dan kasneje so potapljači v jezeru našli obe nogi, rok in glave pa do danes še ne. In samo dan kasneje so zagrebški forenziki s pomočjo analize DNK ugotovili, da je žrtev iz Jaruna 44-letni Cvetko Simić, pomembni kriminalec iz beograjskega mamilarskega podzemlja. Simićev vzorec DNK je bil policiji na voljo, saj so ga tudi zagrebški kriminalisti večkrat obravnavali - nazadnje v zvezi z umorom Iva Pukanića, pokojnega urednika hrvaškega tednika Nacional.

Že dolgo časa upokojeni slovenski kriminalist se je ob vsem tem pridušal: "Bili smo prepričani, da gre za mafijski obračun, da gre iskati na jugu bivše države, vendar…" Ob branju novic o najdbi v Zagrebu smo kriminalista namreč spomnili na primer v Sloveniji, na las podoben temu. Zgodilo se je 20. januarja 1994, ko so v Savi pri Medvodah našli človeški torzo - del, oziroma ostanek moškega trupla brez glave, gornjih in spodnjih udov. Kaka dva meseca kasneje, 1. marca, so približno tri kilometre nižje našli še spodnji del trupa brez spodnjih okončin, za katerega so izvedenci Inštituta za sodno medicino ugotovili, da pripada najdenemu torzu. Preostalih delov telesa niso nikoli našli.

Dva para bradavic

Sodno medicinska obdukcija je takrat potrdila, da je bilo truplo v vodi največ pet dni, da gre za moškega, starega od 25 do 35 let, po prsni strani je bil poraščen s črnimi in rahlo sivimi dlakami, koža je bila nekoliko temnejše barve. Moški je neposredno pred smrtjo preboleval gripo in je posledično imel visoko razvito obojestransko pljučnico, ki bi že sama po sebi lahko povzročila smrt. Natančen vzrok smrti ni bil določen, saj niso bili najdeni vsi deli telesa. Pri obdukciji je bilo ugotovljeno, da je bil moški posmrtno raztelešen z neznanim primernim predmetom. S skalpelom in kirurško žago, so nam takrat ob kavi neuradno zatrjevali kriminalisti. Pa še nekaj so nam povedali, vendar uradno: torzo iz Save je imel na obeh straneh še en par prsnih bradavic s premerom do deset milimetrov. Kljub tako redki značilnosti in kljub temu, da so o najdbi poročali tudi mediji iz sosednjih republik, še vedno ni znano, kdo je žrtev.

"V času po najdbi torza so bile pregledane vse evidence pogrešanih in iskanih oseb ter na podlagi tega dodatno preverjeno več oseb, opravljeni razgovori v samskih domovih, opravljene poizvedbe v družbenih in zasebnih prenočiščih na območju Ljubljane in okolice. Policisti so navezali stik z medicinskimi ustanovami in porodnišnicami v Sloveniji glede značilnih dvojnih bradavic, vendar so bile poizvedbe negativne." Tako nam je Drago Menegalija iz generalne policijske uprave osvetlil takratni primer. Posebej pa je poudaril, da se s takimi in sorodnimi primeri policija nikoli ne neha ukvarjati. "Lani smo prek Interpola vsem evropskim državam ponovno poslali opis torza in izdelan DNK-profil z zaprosilom, naj ga primerjajo v svojih bazah, tako policijskih kot tudi bazah drugih institucij," pravi Menegalija.

Zločinski um

Najdba v Jarunu za razliko od tiste v Savi pri Medvodah ni edina podobna najdba na Hrvaškem. Da o Italiji, kjer so takšni mafijski obračuni v funkciji opozoril sovražnikom nekakšna lokalna folklora, niti ne govorimo. Tako so, kar je na robu resničnih kriminalk, marca 2005 na otoku Mljetu našli dve moški trupli. Enemu je manjkala glava, obe roki in nogi, drugemu pa sta manjkali desna roka in leva noga.

Pa ni šlo na, denimo, za napad morskega psa - udi so bili odrezani s kirurško natančnostjo. Mnoge uradne in neuradne ocene pa so se strinjale z domnevo, da je trupli prineslo iz sosednje Italije.

Več v tiskani izdaji!