Marjana Vončina

Prejšnji teden, ko so dolgotrajne priprave na prihod nove gripe dobile bolj otipljivo podobo in so v Slovenijo prišle prve pošiljke cepiva, s katerim so najprej cepili zdravstvene delavce, so se do skrajnih meja zaostrila tudi nasprotovanja cepljenju ter opozorila, da se v cepivu skriva najbolj smrtonosen naboj, ki naj bi v naslednjih desetih letih spravil s sveta pet milijard ljudi. Medtem ko so na eni strani hodnike javnih prostorov polnila sporočila ministrstva za zdravje in inštituta za varovanje zdravja z nasveti, kako se obvarovati pred okužbo in zaščititi pred najhujšimi posledicami gripe, kakršne v zgodovini človeštva še ni bilo, so na drugi strani prihajali tudi pozivi, naj se ljudje ozavestijo ter uprejo nasilju, ki ga z roko v roki izvajata medicina in farmacija. Kdo ni vsaj z enim ušesom prisluhnil besedam o biološkem terorizmu in genocidu, ki naj bi zbrisal z zemeljske oble odvečne množice in prepustil zemljo mogotcem, da ne bodo trpeli pomanjkanja vode in vseh tistih nadlog, ki so s podnebnimi spremembami prav tako grožnja človeštvu?

Bog nas varuj

Prejšnji teden je bil glede tega naporen in obremenjujoč. Ne le zato, ker so bili spletni forumi še bolj kot prejšnje mesece polni srhljivih sporočil o smrtnih žrtvah cepiva po svetu in da so se selila z računalnika na računalnik kot hitro krožeči virus, ampak je tiskovno konferenco sklicala tudi Neva Miklavčič Predan, predsednica Helsinškega monitorja Slovenije za človekove pravice. Brez vsakršnega zadržka in strahu je naravnost pozvala: "Državljani smo soočeni z zlorabo našega zaupanja v medicino in farmacevtsko industrijo, pa tudi zlorabo zaupanja v oblasti. Za lastno obrambo pravice do zdravstvene zaščite in do življenja moramo izvajati konsekvence, to pa je, da se ne cepimo, da ne postanemo poskusni kunci za ugotavljanje stopnje nevarnosti cepiva zoper svinjsko gripo ter da preprečimo vse poskuse oblasti za uvedbo prisilnega cepljenja. Po evropskih medijih in internetu se širi plaz odpora proti forsiranju dokazano nevarnega cepiva zoper svinjsko gripo, to je zoper dejavnosti vlad za cepljenje čim večjega števila prebivalstva, predhodno steroriziranega z lažnimi objavami visoke stopnje nevarnosti pandemije."

Tla so bila kar se da primerna za tako gromke in odločne besede. Ko so se v zadnjem času stopnjevali očitki o skorumpiranosti zdravnikov, ki se pustijo podkupiti farmacevtski industriji, o velikih in neustavljivih apetitih zdravnikov po plačah, ki se ne ozirajo na vedno bolj osiromašeno zdravstveno blagajno. Ko zdravstvenemu ministru uhajajo zadeve iz rok in je tudi na splošno vse manj zaupanja v vlado, so bile take besede samo potrditev vse bolj razširjenega nezaupanja.

A medtem ko je predsednica Helsinškega monitorja Slovenije nizala trditve, da so cepivo zoper svinjsko gripo pripravili iz kloniranega virusa španske gripe iz zamrznjenega telesa nekega Eskima, ki je podlegel španski gripi po koncu prve svetovne vojne v letu 1918, in poganjala strah v kosti z navedbami, da je v sporno cepivo dodan tudi živi virus ptičje gripe, kar v kombinaciji povzroča paralizo, druge hujše okvare zdravja in smrt, zadeva ne more biti več prepuščena le presoji posameznika. Še bolj ob nadaljevanju, da bi za našo vlado morala biti skrb zbujajoča vest, da je bilo 72 kilogramov cepiva z živim virusom ptičje gripe razdeljeno med štiri države, med njimi tudi v Slovenijo, ali naslednji trditvi, da je predsednik odbora za zdravje nemškega parlamenta in Sveta Evrope, dr. Wolfgang Wodarg, ugotovil, da so v cepivu tudi rakave celice živali. Kaj šele ob ocenah, da gre za "poskuse na ljudeh, ki so po svojih dimenzijah strašnejši od poskusov v nacistični Nemčiji", in to pod krinko, da se bodo izognili bolezni. Krona vsega pa naj bi bili nanočipi, ki jih farmacevtska družba Bexter vstavlja v cepivo zato, da bi nadzorovala ljudi, ki bi preživeli cepljenje.

Neodgovorno!

Ne glede na to, kaj si kdo misli o nastopih predsednice Helsinškega monitorja Slovenije in Nevi Miklavčič Predan osebno, se je s svojimi pozivi dotaknila množice, prav tiste, za katero je strokovna javnost ob zaledju države dolge mesece pripravljala ukrepe za obvladovanje in omilitev posledic pandemije nove gripe. Ko jih je že pred tem spravila v dvome o smiselnosti cepljenja avstrijska novinarka Jane Burgermeister, o kateri velika večina ljudi pred njeno tožbo zoper farmacevtske družbe, ki proizvajajo cepivo, Svetovno zdravstveno organizacijo, Združene narode, ameriškega predsednika Obamo ter še dolgo vrsto posameznikov in institucij nikoli ni slišala, je zavladal občutek nelagodja. V vsej državi ni bilo nikogar, ki bi se mu zdelo vredno in potrebno izpostaviti ter ljudem jasno povedati, kaj je v zastrašujočih navedbah zrno in kaj plevel.

Namesto tega je inštitut za varovanje zdravja na spletni strani kampanje Ustavimo gripo! objavil, da je cepivo varno, kakovostno in učinkovito. Pa tudi: "Ministrstvo za zdravje je pri svojih odločitvah v zvezi s pandemsko gripo upoštevalo mnenje stroke. Zato predlagamo Helsinškemu monitorju Slovenije in gospe Miklavčič Predan, da tudi ona pridobi mnenje strokovnjakov, saj so za javnost relevantna le-ta."

Za drugačne okoliščine in drugačen čas bi bilo morda to ustrezno. Za naš razburkani čas je neustrezno. Predsednica Helsinškega monitorja Slovenije je svoj komentar na spletnem mediju Vest namreč začela s pozivom, ki ga je poslala vladi in ministru za zdravje za izdajo odloka o umiku cepiva iz uporabe v naši državi: "Njihov odgovor je bil, da je cepivo varno in naj se posvetujemo s stroko. Taka pavšalna trditev oblasti je neodgovorna."

Gospa je na spletni strani Financ predvsem v zvezi z navedbami o pripravi cepiva iz kloniranega virusa španske gripe iz zamrznjenega telesa nekega Eskima in tako dalje med drugimi odgovori dobila tudi tega: "Mislim, da jo je treba dati na zdravljenje. Pa ne za svinjsko gripo." Stroka molči…

Prof. dr. Alojz Ihan, imunolog: "Ta teden se bom cepil!"

Kljub temu da bosta prihajajoči mraz in z njim večja nevarnost okužbe pokazala, kako resna je grožnja nove gripe, se bo v naslednjih tednih vsak sam moral odločiti, ali bo sledil priporočilom oziroma svarilom in se cepil proti novemu virusu gripe ali ne. Mnenje dr. Alojza Ihana, profesorja mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani in vodjem oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, je zanimivo zato, ker ne govori o najbolj mrakobnih ter temačnih napovedih glede pandemije gripe. Vprašanje, ki je v teh dneh še posebno aktualno, smo postavili pred vsemi drugimi in z njim začeli pogovor.

Profesor Ihan, ste se že cepili?

"Ne, nisem se še, se bom pa ta teden."

Kako to, da je v zvezi s cepljenjem toliko strahov?

"Gledano sociološko je to morda zato, ker za razliko od Američanov, pri katerih je manj upiranja, pri nas nismo vajeni hitrih akcij in povelj ‚z vrha’. Spremljajo pa ga tudi običajne zgodbe, ki so sestavni del vseh cepljenj. Vedno je nekaj odstotkov ljudi, ki so izjemno zaskrbljeni za svoje zdravje. Res pa je, da je posledice cepljenja težko dokazati. Ne tiste, ki se pojavijo čez en dan, en teden ali en mesec, ampak dolgoročne. Prav to pa je tisto, na čemer sloni večina teorij zarote. Študije, ki bi dokazale morebitne posledice za zanemarljivo majhno število ljudi, bi morale zajeti milijonske množice. Ta zahtevnost je nenormalna. Res pa je tudi to, da je v nasprotju z drugimi posegi v medicini cepljenje poseg v telo takrat, ko nam nič ni, in da telo izpostavljamo stresu, ko smo zdravi. Pri tem ne delimo izkušnje s tistimi, ki nimajo nekaj evrov, da bi plačali cepljenje, in zato milijoni ljudi po svetu umirajo zaradi bolezni, ki jih zaradi cepljenja pri nas ni."

Vsem tem strahovom se je pridružil še eden: to je strah, da korupcija v medicini steguje lovke in da cepljenje prinaša velike dobičke farmacevtski industriji. Koliko je proizvodnja cepiv dobičkonosna?

"Za korupcijo smo postali bolj občutljivi, to je dejstvo. Vendar pa izdelava cepiv ni posel, ki bi ga farmacevtska industrija imela zelo rada. Industrija ima rada zadeve, ki jih izdeluje leta in leta, cepiva pa so zunaj tega, kampanjska in povezana s tveganjem. Farmacevtska industrija v tem primeru ne dela reklame za cepljenje, dela jo kvečjemu politika. Zamislite si, kakšen pogrom bi se zgodil, če bi državo zajela pandemija velikega obsega, na voljo pa ne bi bilo ne zdravil ne cepiv. Če bi bilo v Sloveniji sto mrtvih zaradi nove gripe, bi minister za zdravje bolj zagotovo letel kot v primeru, da bi 800.000 ali milijon odmerkov cepiva ostalo neizkoriščenih. Vse vlade so v tem precepu in nobena, ki ima na voljo denar za cepiva, ne bo oklevala pri podpisu pogodbe s farmacevtsko industrijo. Zaradi vlade same in pogroma, ki bi lahko sledil. Sicer pa je ta strah pred cepljenjem nekaj podobnega kot pretirana skrb za zdravo prehrano, ki lahko v skrajni obliki pelje v anoreksijo."

Nimate nobenega strahu pred cepljenjem?

"Ne. Niti strokovnega v smislu povečanega tveganja v primerjavi z običajnimi cepivi niti fiziološkega zaradi samega posega. Tako kot sedem v letalo brez razmišljanja, da se utegne kaj zgoditi, si dam potisniti iglo v žilo. In tako kot se peljem z avtom po avtocesti in vzamem v zakup, da je življenje pač takšno in da obstajajo minimalne možnosti, da se mi na tej poti kaj zgodi."

Nekatere letalske družbe v tujini potnikom še pred pristankom na letališčih delijo lističe z vprašanji o zdravstvenih težavah, ob pristanku pa jih čaka v bele halje oblečeno osebje z masko na obrazu. Je to smiselno?

"Samo v začetku, ko se še ni vedelo, kako se bo gripa širila in kako bo lokalno omejena. Tisti hip, ko je bila razglašena pandemija in je bilo jasno, da z nobenim ukrepom ni možno preprečiti njenega širjenja po vsem svetu, je to nesmiselno. Če to še kdo dela, je to čista magija. Gripa je tu."

Koliko je resnice v navedbah, da je to gripo sprožil človek?

"Če mislite na teorije zarote in da je bil virus namenoma sprožen v laboratoriju, se mi zdi to čista znanstvena fantastika in nesmiselno govoriti o tem. Brez dvoma pa so nekatere okoliščine v farmah, kjer je nagrmadenih skupaj nekaj deset tisoč živali in je proizvodnja hrane tako daleč od naravne, da bi morali vladati tako strogi ukrepi kontrole kot v laboratoriju, pripomogle h križanju virusov. Zaradi dobičkov Evropa in Amerika seli veliko te proizvodnje tja, kjer strogih standardov in pravil ni. Dvoma tu ni, da je zaradi dobička večja nevarnost širjenja virusa."

Kaj pravite o tožbi avstrijske novinarke Jane Burgermeister?

"Samo to, da je tako zunaj pameti, da je težko karkoli komentirati."

Sprožila je val somišljenikov na spletnih straneh…

"To je ta znani halo efekt. Že na vasi lahko vidite, do kakšnih neverjetnih zgodb lahko pripelje."

Se vam zdijo domneve o številu obolelih in priprave na črni scenarij pretirane?

"Kakšnega silnega povečanja ne bo. Gre za gripo, ki ima nekoliko težjo obliko od običajne. Ker bo petkrat do desetkrat več ljudi okuženih kot v času sezonske gripe in bo več tistih, ki so že zdaj v slabi koži, bo več ljudi spravila v bolnišnico ali celo ob življenje. Ne želim predvidevati ali dajati kakršnihkoli napovedi, zato pa bi se na mestu vsakega posameznika, zlasti tistega, ki ima že zdaj zdravstvene težave, dal cepiti. Ne zato, ker bi dajal kakšno posebno vrednost temu cepljenju, prav tako ne iz strahu pred smrtno nevarnostjo obolenja, ampak iz čiste računice, ker mi bo s tem prihranjen en teden kihanja, kašljanja in visoke vročine."

Koliko bi velika precepljenost prebivalstva prispevala k temu, da bi bila obsežnost pandemije manjša?

"Gripa je zelo nalezljiva, zato je skoraj nemogoče doseči skoraj 95- ali 98-odstotno precepljenost, da bi ji s tem zaprli vrata. Lahko jih zapremo le v majhnem domačem okolju: če je pri hiši pol leta star dojenček, ki ni cepljen, bi se cepil že zato, da ne bi nanj prenesel virusa. Če pa je v družini novorojenček in se njegova mama in oče cepita, vse druge držita nekaj metrov stran od njega, darila pa pustita v predsobi, da tam počakajo dva dni, je to ukrep, da ta novorojenček ne bo dobil gripe. To se mi zdi smiselno, prav tako kot edino pravilno to, da se cepijo zdravstveni delavci. Vsi drugi strahovi, ki se širijo po spletnih straneh, so na tistem robu, da niti ne razmišljam o njih."