Korenine Festivala slovenskega šansona segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je v Rogaški Slatini potekal Festival jugoslovanskega šansona. Vodil ga je mojster Bojan Adamič, s festivalom pa je želel ponuditi prostor šansonu in pesmim svobodnih oblik, ki so prinašali kakovostna besedila in glasbo, vendar zanje na drugih festivalih ni bilo prostora.
»Pri ustvarjanju festivala je aktivno sodelovala naša takratna radijska glasbena urednica Meri Avsenak. Festival jugoslovanskega šansona je med letoma 1984 in 1990 v Rogaško Slatino pripeljal številne izvrstne jugoslovanske šansonjerke in šansonjerje,« sta nam v uvodu zaupala Teja Klobčar in Andrej Prezelj, urednika festivala, ki sta ob tem spomnila, da je po razpadu Jugoslavije festival nerazumljivo ugasnil.
Prvi program Radia Slovenija se je desetletje pozneje odločil prireditev obuditi – tokrat zgolj v slovenskem jeziku – in ponuditi prostor novim izvajalcem. »Med letoma 2001 in 2013 je bilo devet izvedb Festivala slovenskega šansona, ki je najprej potekal bienalno, od leta 2009 pa vsako leto.« Med nastopajočimi najdemo številna imena slovenske glasbe, ki so še danes aktiven del scene: Jadranka Juras, Andraž Hribar, Jure Ivanušič, Lara Jankovič, Romana Krajnčan, Mia Žnidarič, Patetico, Lado Leskovar, Gal Gjurin in Severa Gjurin … V vseh teh letih je nastalo več kot sto novih šansonov, ki jih še danes lahko slišimo na radijskih valovih. Šansone je vsako leto izbirala strokovna komisija, ki je pri izboru upoštevala tri komponente: kakovost besedila, glasbe in izvedbe. »Za dober šanson je namreč pomembno vse troje. Leta 2014 je na razpis prispelo premalo kakovostnih prijav, zato so se po posvetu s komisijo na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da festivala ne izvedejo,« sta nam pojasnila Teja Klobčar in Andrej Prezelj.
Pobuda glasbenikov
Ker skoraj deset let ni bilo festivala, nas je zanimalo, kako to, da so leta 2023 vendarle obudili festival. »V zadnjih letih se je na sceni začelo pojavljati vse več izvrstnih mladih glasbenikov, ki ustvarjajo kakovostne skladbe z besedili v slovenščini. Pobuda za obuditev Festivala slovenskega šansona je tako prišla od njih: mnogi so nas spraševali, kdaj nameravamo znova organizirati festival, saj so se želeli predstaviti širši javnosti,« sta odgovorila urednika festivala, ki sta ob tem dodala, da ko so v glasbenem uredništvu Prvega programa Radia Slovenija zaznali, da je zanimanje glasbenikov dovolj veliko, so se odločili za nov razpis in organizacijo Festivala slovenskega šansona 2023.
Po dveh letih se bomo letos znova spraševali, ali je najlepši šanson že napisan. »S festivalom tudi letos podpiramo izvirne skladbe v slovenskem jeziku, ki skozi smiselno interakcijo besedila, glasbe in izvedbe izražajo neko sporočilo,« sta pripomnila Klobčarjeva in Prezelj, ki sta ob tem dodala, da se v zvrsti šansona danes združujeta žlahtnost tradicije in svežina aktualnih glasbeno-besedilnih oblik. »Izbrani izvajalci svoje skladbe studijsko posnamejo in jih izvedejo na zaključnem tekmovalnem festivalskem večeru. Tako dobijo priložnost, da se predstavijo širši javnosti, njihovi šansoni pa postanejo sestavni del radijskih programov.«
Trije festivalski večeri
Jeseni nas torej čakajo trije glasbeni večeri. Na prvem bo 25. oktobra v studiu 26 Radia Slovenija in v etru Prvega programa Radia Slovenija nastopil aktualni zmagovalec Tomaž Hostnik. Predstavil bo novi album, ki ga je soustvaril z Matijo Krečičem (drugo polovico dua Hostnik pa Krečič) in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Drugi festivalski večer v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki bo 4. novembra, bo v ospredje postavil eno ključnih imen slovenskega šansona: Vita Mavrič ob svoji 60-letnici pripravlja retrospektivni koncert. Festival slovenskega šansona 2025 se bo končal s tekmovalnim večerom izbranih novih šansonov, 16. novembra v Domu kulture Velenje. Mimogrede, na letošnji festival so prijavili kar 57 skladb. Med njimi je izbirala strokovna žirija (Vita Mavrič, Goran Dekleva, Rudi Pančur) in se odločila za enajst izvajalk oziroma izvajalcev. Člani žirije so pri tem upoštevali kakovost in sporočilnost besedil in glasbe ter prepričljivost interpretov. V naslednjih mesecih bodo glasbenice in glasbeniki svoje šansone posneli v radijskih studiih in se pripravili na nastop na velenjskem zaključnem večeru.
