Povsem usklajenega s svojimi merili je 8. septembra 2020 takratni predsednik slovenske vlade Janez Janša zmagoslavno s plezanjem po Slovenski smeri severne stene popeljal proti vrhu Triglava takrat najbolj deškega po videzu in letih – avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza. Se je pa dober namen razkazovanja prijateljstva slabo končal, kajti Kurz je bil kmalu po alpinističnem podvigu razkrit kot udeleženec pri korupciji in nezakonitih političnih premikih denarja v lastno zadovoljstvo ter je odletel kot kancler, potem pa vse prehitel in sam izstopil iz politike ter se z družino preselil v Silicijevo dolino v ZDA.
Janša in Kurz v Izraelu
Takšne vrste tiči, kot je Kurz, so v ZDA kar iskani, posebej če nosi ugleden naslov bivšega kanclerja, ki se lahko brez težav še vedno giblje po bruseljskih zloščenih parketih. Na oni strani luže je Kurza našel lastnik družbe Palantir, ki se ukvarja z zbiranjem in prodajanjem strogo zaupnih poslovnih in obveščevalnih podatkov. Z zajetnimi milijoni dolarjev so podprli tudi pompozno predvolilno nastopanje Donalda Trumpa, ki je iz dneva v dan bolj odkrito vesel vsakogar, ki mu lahko prinaša informacije iz ozadja Evropske unije, kar mu izjemno koristi pri dobro načrtovanem razsuvanju združene Evrope.
Sebastian Kurz je naglo čudežno obogatel in z lahkoto ustanovil svoje podjetje s podobnimi posli, kot jih opravlja družba Palantir. Deluje v Bruslju, poleg tega pa še v Dohi, na Dunaju in največ v Izraelu, kjer je bil nedavno tudi njegov hribovski prijatelj Janša v družbi s skrajnimi evropskimi desničarji. Mogoče so tja prišli, da bi pomagali prešteti pobite palestinske otroke! Kot spretnemu lobistu Kurzu v Bruslju iz roke jedo tudi nekateri slovenski evroposlanci, ki niti za trenutek ne razmišljajo, ali je treba narediti uslugo, ki seveda ni zastonj. Tako se jim v senci Kurza vsaj za trenutek zazdi, da so zelo pomembni. Sicer pa Avstrijca uradno nihče od njih še nikoli ni srečal!
Iskanje pravih podatkov je vedno razmeroma uspešno. Tako se je začelo tudi nenavadno dogajanje, ko je poslanec in zgodovinar, specialist za medvojno kolaboracijo v Sloveniji Martin Premk v parlamentu napovedal, da se bo končno razkrilo, kaj je pravzaprav ugotovila tako imenovana Mogetova parlamentarna komisija, ki je raziskovala trgovino z orožjem pred osamosvojitvijo, med njo in po njej. Javno razkritje ugotovitev komisije za časa zadnje vlade dr. Janeza Drnovška do zdaj namreč ni bilo dovoljeno. Malo zaradi ljubega miru med slovenskimi strankami, najbolj pa zaradi pretenj, da bo tudi Hrvaška razgrnila številne izvirne dokumente o plačilih orožja slovenskim prekupčevalcem in kar nekaj visokih slovenskih politikov do skrajnosti blamirala v Evropi, obenem pa ustavila vse dogovore o meji med državama. Naši so jim popustili, Hrvati pa še vedno prebrisano čakajo, da bodo svoj del slovenske orožarske trgovine kar se da najuspešneje unovčili.
Toda ob napovedi končnega razkritja orožarske trgovine, ki je sicer tudi podrobno opisana in dokumentirana v knjigah, se je nenadoma začelo novo poglavje pritiskov na Psihiatrično kliniko v Polju na obrobju Ljubljane, kjer so po sedemnajstih letih vodenja generalnemu direktorju prof. dr. Bojanu Zalarju rekli, da mora odstopiti, ker se menda z bolniki slabo ravna. Zato so ga odstavili po sklepu sveta zavoda, po mnenju pravnika dr. Rajka Pirnata nezakonito, kajti ob neodločenem glasovanju bi morala zmagati stran z glasom predsednika sveta Tomaža Subotiča, prepoznavnega slovenskega poslovneža, ki že desetletja deluje iz Prage. Rešitev je bila enostavna, razrešili so še Subotiča in na njegov položaj postavili vsem vladam prilagojenega Sava Tatalovića, čisto slučajno moža Jasne Tatalović, ki s sestro Tine Gaber Urško dela v tajništvu kabineta predsednika vlade Roberta Goloba. Še bolj slučajno pa Savova svakinja Irena Dobravc Tatalović s svojo odvetniško pisarno skrbi za dobro pravniško zaščito Psihiatrične klinike, kjer kot politična pravna protiutež deluje tudi razvpita odvetnica Nina Zidar Klemenčič.
Za kaj pravzaprav gre v ozadju Psihiatrične klinike, ki jo je generalnemu direktorju Zalarju uspelo kar sedemnajst let skrbno varovati pred različnimi slovenskimi samooklicanimi agenti 007 iz vseh političnih strank, ki so se hoteli po vsej sili dokopati do zanimivih zdravstvenih dosjejev kar lepe četice znanih in izjemno pomembnih Slovencev, ki bi jih z razkritjem za vedno lahko izgnali iz politike in gospodarstva. Da bi se znebili Zalarja, se trudita pravzaprav obe politični strani, kajti gre za tekmo, kdo bo prvi planil po zdravstvenih kartonih, do katerih seveda ni lahko priti. Tudi brez Zalarja bo težko, čeprav se najbolj napreza, menda ustrezno v tujini šolan za takšne naloge speči agent nasprotne stranke pri sedanji vladi. Prebrisan, kot je, je možakar že postavil pogoje, po katerih bo dosjeje dal tistim, ki bodo ponudili več.
Peterletova zahvala Bogu za Trumpa
Histerija z iskanjem obremenilnih dokumentov političnih nasprotnikov je zdaj še mnogo hujša kot pred dosedanjimi volitvami, kajti velikanska želja po politični oblasti je povzročila nastajanje številnih strank in strankic. Smešijo se tako stari kot novi politični obrazi, vse skupaj pa je v pravi stampedo pognala Katedrala svobode, ki si je nadela s točno določenim namenom ime po nikdar zgrajenem slovenskem parlamentu, kot si ga je zamisli arhitekt Jože Plečnik.
Izraba imen Katedrala svobode in Jože Plečnik je namreč imenitna skrivalnica za desnega ideologa dr. Petra Jambreka in druščino, ki je skupaj spravila knjigo z naslovom Soglasje za zgodovinski trenutek. To delo naj bi bilo novi slovenski nacionalni program, s katerim bi se dokončno odpovedali vrednotam, ki opravičujejo revolucijo. Zanikati NOB in partizane, postaviti na piedestal zgodovine nacistične in fašistične kolaborante ter jih počastiti z ustanovitvijo strnjene desne predvolilne koalicije, imenovane Demos 2, na čelo pa postaviti vedno pohlepnega po vodilni funkciji Lojzeta Peterleta kot izkušenega voditelja zmagovitega osamosvojitvenega Demosa 1. Pravzaprav je Demos 2 le prikrita kratica Domos, ki je sicer javno ne bodo smeli uporabljati, je pa jasno, da gre za Domobransko stranko Slovenije, o kateri smo v Šepetu že pisali, da se ustanavlja. Ima pa že zdaj Demos 2 problem, kajti v njem bi se našlo tudi dovolj prostora za stranko SDS, za Janeza Janšo pa raje ne, čeprav se hvali, da za njim trdno stojijo vse evropske desne stranke. Janševo neobrzdano zmerjanje nasprotnikov bi namreč znižalo intelektualno višino vrha Katedrale – Petra Jambreka, Dimitrija Rupla, Alenke Puhar, Ivana Štuheca, Lojzeta Peterleta, Žige Turka, Ernesta Petriča in Tomaža Zalaznika. Nikjer pa se do zdaj ni pojavilo ime pravega ideologa Demosa 2 ali Domosa – upokojenega kardinala dr. Franca Rodeta, ki je že pred davnimi leti takrat mlademu teologu, zdaj verjetno edinemu Slovencu, ki razumno razlaga slovensko spravo, Petru Kovačiču Peršinu zabičal, da bodo prišli časi, ko bodo oni napisali pravo slovensko zgodovino! Kot kaže, so s Katedralo svobode pravi časi že tukaj. Skupaj z Donaldom Trumpom, ki se mu je Lojze Peterle glasno zahvalil: »Hvala Bogu, da je prišel!«
