Bo politika ob raziskovanju domnevnih stikov podpredsednika SDS Aleša Hojsa z mamilaškim podzemljem spet samo zamahnila z roko, kot je pred leti zatrla raziskovanje, kaj s tovornjaki s Kosova, kamor je vozil mlečne izdelke, nazaj v Slovenijo brez zatikanja na mejah prevaža Andrej Lovšin, takrat še v isti stranki? Odgovor je bil, da v glavnem lubenice! Ko je policija ustavila poslanca SDS Franca Breznika, ko je rahlo nad mero opojnosti ovinkaril s poslovnega obiska pri kralju banan Izetu Rastoderju, poslovnežu z viškom ugleda v Sloveniji, na Kosovu in v Črni gori, je pojasnil, da je šel prosit »lüka« v dobrodelne namene. Rastoder se je »izkazal« kot zelo radodaren sponzor Nove24TV, televizije stranke SDS.
Od osamosvojitve so bila policiji dobro znana imena otrok slovenskih politikov, ki so zabredli globoko v mamila. Zaradi strahu pred izgubo ugleda so se otrokom raje kar odpovedali. Najbolj žalosten je bil primer brata danes znanega diplomata, ki mu sam, dobro preskrbljen tudi v politiki, niti slučajno ni hotel pomagati. Počakal je do njegove smrti in si umil roke! Tudi po navodilih svoje stranke, ki se je obupno ustrašila razkritja povezav med mamili in politiko.
Strogi nadzor
Svetovna zgodovina jasno dokazuje, da so opij že pred 4000 leti prodajali trgovci iz Sumerije, ki pa so naglo prišli pod strog nadzor. Ne zaradi škodljivosti opija, temveč zaradi ugotovitve, da bi država in politika prek opija lahko prišli na lahek način praktično do neomejenih količin denarja. Zato je Velika Britanija v zgodovini vodila na Kitajskem kar dve opijski vojni, da je ohranjala monopol z nadzorom nad pridelavo opija. Francozi in za njimi Američani so v Indokitajski, posebej v Kambodži in Vietnamu, ne zaradi groženj kitajskega komunizma, temveč zaradi nadzora nad trgovino z mamili pobili na milijone ljudi. In da ne bo pomote, zakaj ni niti eden od svetovnih politikov ob genocidu Izraelcev nad Palestinci s pomočjo ZDA upal jasno povedati, da obe vojski, tako izraelska uradna kot palestinska neuradna, za najnovejšo oborožitev in svoje vzdrževanje potrebujeta ogromno denarja?
Je Trumpovo razstreljevanje hitrih čolnov v Karibskem morju, domnevno polnih droge, ki jo vozijo iz Venezuele v ZDA, res boj za zaščito Američanov ali gre za opozorilo, komu pripadajo odstotki od prodaje?! V strokovnem članku The politics of drug use (Politika uporabe mamil) avstralske raziskovalke Melisse Raven iz leta 1997 je zapisano, da so mamila takoj po orožarski najdonosnejša industrija, v spregi z monopolom nad tobakom in alkoholom pa denarna jama brez dna. Zato tudi ni nenavadno, da v aktualni predsedniški ekipi predsednika Donalda Trumpa brez pravega razloga blesti Robert Kennedy mlajši, ki je moral pri 29 letih privoliti v dolgotrajno zdravljenje zaradi zasvojenosti s heroinom, potem ko sta zaradi prevelikih odmerkov umrla njegov brat David in hči sestrične Saoirse. Po drugem Trumpovem mandatu naj bi bil Robert paradni predsedniški kandidat republikancev za naslednjega predsednika ZDA! Podkupnine in seznami mamilarskh šefov, kateri politiki iz nasprotnih političnih strank so na mamilih, so v predvolilnih bojih neizmerno uporabni.
Politični sanitarni kordon
Ob vseh zadnjih dogodkih na desnici, od sumov o Hojsu, laži predsednika NSi Jerneja Vrtovca, stalnih manipulativnih napadov njegovega namestnika Janeza Ciglerja Kralja (Ljudmila Novak ga je v stranki zaposlila kot »ubogega« člana brez službe) do bolnih razpisovalcev referendumov, bi morala sedanja slovenska politika uradno z zakonom uveljaviti sanitarni politični kordon. Kar pomeni dogovor med politiki, da ne sodelujejo z ekstremnimi strankami. V Belgiji že desetletja velja politični sanitarni kordon proti skrajni desnici Vlaams Belang (Flamski interes), skrajno nacionalistični in skrajno evroskeptični stranki, ki se diči tudi z nam znano strankarsko rumeno barvo, Belgijci še v kombinaciji s črno. Je pa treba končno postaviti sanitarni kordon tudi okoli idejnih vodij izbrisanih. Po 33 letih izogibanja in bežanja pred sodbo, ki se je zgodila v korist ponižanih in razžaljenih, se bo ponovno zgodila razprava pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Kdo bo zmagal, se sprašuje največji zagovornik izbrisanih dr. Matevž Krivic. Pravo ali spet politično sprenevedanje.
V prvi svetovni vojni so vojakom, po njej pa delavcem za tekočimi trakovi, dajali razne droge kot poživila za korajžo ali premagovanje utrujenosti pri delu. Seveda so sčasoma postali hudo zasvojeni in so jih poimenovali junkieji ali džankiji, kot sedaj pravijo vsakomur, ki je zasvojen s čimer koli. Trenutno so najbolj aktualni džankiji obsedenci z umetno inteligenco, ki dobesedno ponižuje človeške možgane, zasvojenci pa hitro postanejo pravi »mašinski« bedaki. Uporaba umetne inteligence med politiki in državnimi uslužbenci pa je v bistvu nadomestilo za slabo izobrazbo in ozko razgledanost.
Pozivanje k orožju
Ker se s problemi trgovine in porabe drog naša politika noče soočati, lahko Slovenijo čaka podobna usoda, kot jo je opisal ameriški novinar Sam Quinones v knjigi Dreamland ali Sanjska dežela. Opisal je resnično dogajanje v mestu Portsmouth z 20.000 prebivalci, ki jih je najprej obnorela tabletomanija z antidepresivi, ki so jih množično izdelovali v bližnji tovarni zdravil. To so izkoristili bistri Mehičani iz mesta Xalisco, ki so s popolnoma varno dostavno službo pred policijo celotno mesto popolnoma zasvojili s heroinom. Najbolj zagrete uporabnice droge so bile gospodinje!
