Ko je junija letos v Parku samostojnosti na Vrhniki lokalni župan Daniel Cukjati, sicer sin skrajno desnega nekdanjega poslanca Franceta Cukjatija, kot slavnostnega govornika ob dnevu državnosti z navdušenjem pozdravil Jelka Kacina, je bilo celo večinsko desnim »sposlušalcem« dokaj nelagodno. Eni namreč še niso pozabili, da sta se dolga leta povsem sprta Janez Janša in Jelko Kacin, oba po duši vojaka, spet pobratila v času covida-19, ko je bilo takratnim redkim vladnim izbrancem in Jocu Pečečniku jasno, da so izredna stanja čas za politične in stvarne dobičke. Janša in minister Hojs sta si izmišljala vsak dan ostrejše ukrepe, s katerimi je takrat novopostavljeni govorec desne vlade Kacin neusmiljeno strašil Slovence in jim grozil, posinovljenec stranke SDS Zdravko Počivalšek pa je bil zadolžen, da prepriča ljudi, da ne gre za prikrito zaslužkarstvo, temveč le za skrb, kako Slovence zaščititi pred zločinskim virusom.
Samo medklic: v govoru na Vrhniki je Kacin tudi popolnoma pozabil, zakaj se je dolga leta udeleževal pohoda v Dražgoše!
Izrael ne izpušča iz rok
Janez Janša in Jelko Kacin, ki sta sicer sodelovala ob osamosvojitvi, sta se razšla, ker se preprosto nista mogla dogovoriti, čigava želja po občudovanju in nakupovanju orožja je večja. Če pustimo ob strani trgovino z orožjem JLA, je bilo obema jasno, da bo treba kljub embargu na prodajo orožja Sloveniji, ki je trajal do leta 1996, priti do njega, pa naj bo pot še tako zamotana. Pravzaprav so vse države odločno odklanjale vsak pogovor o prodaji orožja Sloveniji. Edini državi, ki sta pokazali orožarski trgovski okus, sta bili Singapur in Izrael, zato je jasno, zakaj je Janez Janša na vladno palačo razobesil izraelsko državo in zakaj se zgraža nad priznanjem Palestine, njegov oproda Milan Zver, ki bi bil brez njega le politična pritiklina, pa je nerokovanje slovenskih odbojkaric z izraelskimi moral označiti za satanizem. Vrniti se je treba v preteklost, ko sta se zaradi prodaje orožja Janša in Kacin spoprijela, a vseeno v letih po osamosvojitvi tekmovala, kateri bo bolj ugajal Izraelcem. Jelku Kacinu je po njegovem lastnem pripovedovanju uspelo prek visokih prijateljskih oficirjev ZDA priti do neverjetnega srečanja z za vse čase največkrat odlikovanim izraelskim generalom, ki je postal tudi predsednik vlade, Ehudom Barakom, sicer laburistom, pravim nasprotjem sedanjega Benjamina Netanjahuja.
V poznih devetdesetih letih nas je ob prijateljskem novinarskem obisku v Tel Avivu kot gostitelj pričakal upokojeni major izraelske varnostnoobveščevalne službe Mosad Šuka Kahana, ki si je po upokojitvi omislil predhodni zaposlitvi zelo ustrezno službo turističnega vodnika, s katero je prihajal v Slovenijo, v Rogaško Slatino, s številnimi izraelskimi turisti. Povsod, koder nas je Kahana vodil po Izraelu, so se mu globoko klanjali, kajti kot narodni junak je vodil legendarno tankovsko bitko na Golanski planoti v popolni megli in zmagal. Se je pa Kahana dokaj nejevoljno spomnil tudi na uradno politični, v resnici pa nakupovalni obisk Jelka Kacina v Izraelu. Kot politiku iz pravkar rojene države so mu pripravili sijajno predstavitev Slovenije na tiskovni konferenci. Po srečanju z novinarji pa v Hajfi v restavraciji Ibn Nasr, ki je bila v lasti Palestinca, Kahanovega večnega mladostnega prijatelja (!), pravo razkošno arabsko večerjo. Vendar se na njej Kacin ni prikazal, ker je imel »osebne« opravke, pri čemer je pozabil, da so ga tajne službe spremljale na vsakem koraku in so natanko vedeli, kam se je »zatekel«. Gostitelji so sami z užitkom povečerjali in se razšli z razlago, da se dobro ve, kaj je človek, ki mu posvetiš preveč pozornosti in si zato misli, da je pomemben. Za kazen in v opomin je bil rezultat takratnega orožarskega nakupa le kup starega neuporabnega orožja. Seveda ni bilo nikomur dano, da bi kot pri Janševi orožarski trgovini uradno vprašal, kam je izginil denar. Kar se je najbolj pokazalo pred izidom knjige Matjaža Frangeža o trgovini z orožjem Kaj nam pa morejo, ki sta jo oba, Kacin in Janša, pričakovala z veliko nervozo. Oddahnil si je lahko samo Kacin, Janševa trgovina z orožjem pa je bila dokumentirano dokazana. Je pa res, da je Janša za samostojno državo Slovenijo kupoval orožje prek računov v Tajvanu in Singapurju, o čemer je pripovedoval prisotni ob nakupih, pokojni dr. Jože Zagožen, ki je pred pričami dokumente zazidal nekje na svojem posestvu. Kasneje je v »prizidek« dodal še dokumente o TEŠ 6. Se je pa Janez Janša še pred kratkim motovilil po Izraelu, kjer so bili sogovorniki izredno prijazni, prodali pa so bolj malo.
Drnovšek je predvidel
Da bi tudi doma sicer neprijetno dogajanje z Izraelci Jelko Kacin nekako ublažil, je v začetku leta 1996 povabil v Slovenijo elitno izraelsko vojaško delegacijo, ki jo je vodil namestnik vojaškega ministra. Od strani je dogajanje z Izraelom pronicljivo opazoval takratni predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Da bi se izognil govoricam, da je tudi sam vmešan v izraelsko-slovensko mešetarjenje z orožjem, izraelske delegacije preprosto ni hotel sprejeti. Kazalo je že na hud politični škandal, toda Kacin se je spet znašel. Uradno so obisk enostavno zatajili. Od takrat je bilo jasno, da niti Janše niti Kacina Izraelci ne bodo nikdar izpustili iz rok, kar je zdaj vsak dan bolj jasno. Zločinski Palestinci, ubogi Izraelci!
LDS, Liberalna demokracija Slovenije, je bolj v obupu kot zares oktobra 2005 po popolnem političnem propadu za predsednika stranke izvolila prav Jelka Kacina. Z dvema namestnikoma, generalno državno tožilko Zdenko Cerar, mamo kasnejšega predsednika vlade Mira Cerarja, in seveda večno prepričanim o svojem vrhunskem ekonomskem znanju dr. Matejem Lahovnikom, ki je toliko časa reševal slovenske pivovarje, da so prišli varno v roke Belgijcev. Potem se je vmešal še v slovensko gradbeništvo, ki je kmalu zatem končalo na sodiščih in v arestu, Lahovnik pa je zdaj zaprisežen ekonomski »modrovalec« stranke SDS.
Kot je Jelko Kacin 7. maja 2005 ob proslavi 60-letnice prve slovenske vlade, ki jo je takratna vlada Janeza Janše popolnoma ignorirala, na Lavričevem trgu v Ajdovščini sedel v prvi vrsti s titovko z rdečo zvezdo na glavi in navdušeno ploskal slavnostnemu govorniku pesniku Cirilu Zlobcu, bi ga na letošnji proslavi samostojnosti na Vrhniki težko sprejeli. Sta bila pa pred dvajsetimi leti na ajdovskem slavju tudi sedanji oboževalec noriškega kraljestva Borut Pahor in kameleonski politik Karl Erjavec, ki se je nenadoma spet spomnil, da na levici ni nič.
Kacin je svoje predsedovanje stranki LDS »zatavšal« z legendarnim neoliberalnim odvetnikom Mirom Senico, ki je nujno potreboval lepo darilo za svojo še vedno najdražjo damo Katarino Kresal, ki je sanjala politično pot Hillary Clinton … Kacin se je do covida in prestopa v noriško kraljestvo umaknil v Bruselj, v stalno predstavništvo Slovenije pri Natu, in na Krk, kjer je z veseljem obnavljal rahlo zanemarjeno hišico ob morju in ob njej postavil še bazen, ki ga ima tudi ob družinski hiši v Besnici pri Kranju.
